Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Prejeli smo vaš dopis, v katerem navajate, da je imela javna uslužbenka v obdobju avgust 2008 – december 2013 napačno obračunano plačo in sicer enkrat preveč, drugič premalo. Če obravnavate celotno obdobje (od avgusta 2008 do decembra 2013), je imela javna uslužbenka skupno preveč izplačane plače v višini 573,03 EUR, če obravnavate zadnjih deset mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, pa je javna uslužbenka prejela premalo izplačano plačo. Prosite za pojasnilo, kako postopati v navedenem primeru, upoštevaje novelo ZSPJS-S.

V primeru ugotovitve, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti (drugi odstavek 3. a člena ZSPJS), pri čemer pa mora delodajalec upoštevati tudi, da posamezne terjatve na izplačilo plače zastarajo v petletnem zastaralnem rok, zamudne obresti od teh terjatev pa v krajšem, triletnem zastaralnem roku. Podrobnejše pojasnilo, številka 0103-439/2014/2 z dne 23.7.2014, v zvezi z vračilom premalo izplačanih plač javnim uslužbencem, je dostopno na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve (MNZ):

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/izvajanje_3a_clena_zspjs/

Delodajalec mora pri vračilu premalo izplačanih plač plačati davke in prispevke na način, kot je opisan v Pojasnilu v zvezi z izvajanjem Zakona o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-S), številka 007-442/2014-21 z dne 22.7.2014, na strani 8. Celotno pojasnilo je dostopno na spodnji povezavi:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/izvajanje_3a_clena_zspjs/

V primeru vračila preveč izplačanih plač na podlagi sklenjenega dogovora o vračilu preveč izplačanih zneskov plač javni uslužbenec oziroma funkcionar povrne preveč izplačane zneske plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, vendar ne več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora (peti odstavek 3. a člena ZSPJS).

Delodajalec zahteva vračilo razlike v davkih in prispevkih za tisto obdobje, za katero je upravičen do vračila preveč izplačanih plač na način in po postopku, opisanem na strani 4 Pojasnila v zvezi z izvajanjem Zakona o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-S), številka 007-442/2014-21 z dne 22.7.2014.

V primeru, ko delodajalec hkrati ugotovi, da je javni uslužbenec določeno obdobje prejemal previsoko plačo, določeno obdobje pa prenizko plačo, na način opisan zgoraj izračuna neto plačo, torej plačo po plačilu davkov in prispevkov, ki jo mora delodajalec vrniti javnemu uslužbencu in neto plačo, ki jo mora javni uslužbenec vrniti delodajalcu. Delodajalec ter javni uslužbenec se lahko v dogovoru o načinu vračila preveč izplačanih zneskov plač, upoštevaje drugi odstavek 136. člena Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr. - ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec na podlagi pisnega soglasja javnega uslužbenca svojo terjatev do javnega uslužbenca pobota s svojo obveznostjo plačila, dogovorita, da bo del vračila opravljen na podlagi pobota neto zneskov medsebojnih terjatev. Na tem mestu poudarjamo, da je predmet pobota med delodajalcem in javnim uslužbencem lahko le neto znesek, ne pa tudi bruto znesek terjatev iz naslova premalo oziroma preveč izplačanih plač.