Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Prejeli smo vaša dopisa, v katerih prosite za odgovore na konkretna vprašanja v zvezi z izvajanjem novele ZSPJS-S:

1. Javnemu uslužbencu se je napačno obračunavala plača v obdobju od oktobra 2008 do decembra 2009. Dogovor o vračilu plače je bil podpisan 2.7.2010. Zaposleni je v letu 2011 v celoti vrnil znesek preveč izplačanih plač. Sprašujete naslednje:

a. Ali se kot osnovo za določitev dvakratnika zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oz. funkcionarja vzame plača meseca junija 2010?

Skladno z določbo tretjega odstavka 6. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 50/14: ZSPJS-S) javni uslužbenci in funkcionarji, ki so do uveljavitve tega zakona preveč izplačani znesek plače v celoti ali delno že vrnili, imajo pravico do vračila razlike, če vrnjeni znesek presega višino zneska, določenega v petem odstavku 3. a člena zakona, oziroma vračilo celotnega zneska vrnjenih sredstev, če je javni uslužbenec na podlagi sedmega odstavka 3. a člena zakona upravičen do odpusta dolga.

Če so torej javni uslužbenci in funkcionarji do uveljavitve novele že vrnili preveč izplačani znesek plač za obdobje, daljše od desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače, kot je določena v skladu z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami oziroma znesek, ki presega dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora, imajo pravico zahtevati vračilo zneska, ki so ga že povrnili in presega znesek, ki se v skladu z dogovorom vrača po noveli zakona.

Zakon dvakratnik zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas veže na mesec pred mesecem predložitve dogovora. V konkretnem primeru je bil dogovor podpisan 2.7.2010. V kolikor je bil dogovor javnemu uslužbencu tudi predložen v podpis meseca julija 2010, predstavlja mesec pred mesecem predložitve dogovora mesec junij 2010.

b. Zaposleni je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Ali se kljub temu določi dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas?

Novela kot maksimalni znesek vračila preveč izplačanih zneskov plač določa dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas. Osnovna plača je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto, naziv oziroma funkcija oziroma s plačnim razredom, pridobljenim z napredovanjem in ne zajema dodatkov in dela plače za delovno uspešnost (5. člen in 9. člen ZSPJS).

Skladno s tretjim odstavkom 65. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr. – ZDR-1) delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pripadajo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavcu, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. Javnemu uslužbencu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, torej pripada sorazmerni del osnovne plače.

Novelo ZSPJS-S, ki maksimalni znesek vračila veže na zakonito določeno osnovno plačo, ki bi jo javni uslužbenec oziroma funkcionar prejel, če bi v mesecu pred mesecem predložitve dogovora opravljal delo v polnem delovnem času, je, upoštevaje zgoraj navedeno določbo ZDR-1, potrebno razumeti na način, da v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom maksimalni znesek vračila predstavlja sorazmerni del dvakratnika zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora. Če ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (opravlja delo npr. 4 ure dnevno), v mesecu pred mesecem predložitve dogovora pa je zakonito uvrščen v 35. plačni razred, znaša njegov maksimum vračila iz naslova preveč izplačanih plač 1650,48 EUR. Prejemanje nadomestil v mesecu pred mesecem predložitve dogovora (npr. nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti) na določitev dvakratnika zakonito določene osnovne plače nima vpliva.

c. Ali oziroma kako se vračilo preveč vrnjenih plač opravi v primeru pokojnih javnih uslužbencev? Ali se v tem primeru odda REK obrazec?

Pravice iz delovnega razmerja so osebne pravice in se ne dedujejo. Lahko pa se dedujejo zapadle, a neizplačane dajatve iz delovnega razmerja (npr. VSL sodba II Cp 1909/2003 z dne 2.6.2004).

Novela ZSPJS-S je v prehodni določbi tretjega odstavka 6. člena določila, da lahko javni uslužbenci in funkcionarji zahtevajo vračilo preveč izplačanih zneskov plač za obdobje, daljše od desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače, kot je določena v skladu z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami oziroma znesek, ki presega dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.

Terjatev na vračilo preveč vrnjenih zneskov plač je torej vezana na zahtevo javnega uslužbenca oziroma funkcionarja in nastane šele z vložitvijo zahteve za vračilo preveč vrnjenih plač. Če javni uslužbenci oziroma funkcionarji do smrti niso vložili zahteve za vračilo preveč vrnjenih plač, terjatev na vračilo preveč vrnjenih plač ni nastala in kot taka ne more biti predmet dedovanja. Če so javni uslužbenci oz. funkcionarji umrli po vložitvi zahteve za vračilo preveč vrnjenih plač, pa so upravičenci do vračila njihovi pravni nasledniki. Tudi v tem primeru je potrebno oddati REK-1 obrazec, saj se vračilo obravnava enako kot izplačilo plače.

d. Na katerih šifrah v REK obrazcih se poroča vračilo?

Vračilo se poroča na REK-1 obrazcu z uporabo vrste dohodka 1001 – plača in nadomestilo plače, pri čemer mora biti delodajalec pozoren pri navedbi meseca in leta, na katerega se izplačilo nanaša.

2. Ker zakon določa obdobje, za katero se vračajo preveč izplačani zneski plač in sicer obdobje zadnjih desetih mesecev, vas zanima katere mesece vzamete za »obdobje« v primeru, če zadnjih 10 mesecev ni zveznih? Npr. zaposleni je imel napačno obračunan dodatek za delo preko polnega delovnega časa (dežurstvo) za obdobje od feb 2011 – sep 2013 (ker junija 2013 ni dežural, plača za ta mesec ni bila napačno obračunana). Katere mesece se vzame za obdobje zadnjih 10 mesecev?

V primeru, ko bila javnemu uslužbencu napačno izplačevana plača kot posledica več različnih nezakonitosti, se v obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS, torej v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, šteje obdobje zadnjih desetih mesecev pred vsakokratnim prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s predpisi, torej od vsake posamezne odprave nepravilnosti, pri čemer pa javni uslužbenec na podlagi posameznega dogovora ne more vračati več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.

Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da v obdobje vračila štejete mesece od avgusta 2012 do maja 2013 in mesece od julija 2013 do septembra 2013. Če skupni znesek vračila v posameznem dogovoru presega dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora, javni uslužbenec vrne le dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače.

3. Zakon kot novost uvaja odpust dolga. Ali tudi v tem primeru velja, da je delavčeva osnovna plača (brez dodatkov) enaka ali manjša od minimalne plače? Npr. zaposleni ima osnovno plačo za 15 PR (758,78eur), dodatek za delovno dobo pa mu pripada v višini 75,12 eur (9,90%). Ali je zaposleni v tem primeru upravičen do odpusta dolga?

ZSPJS-S v sedmem odstavku 3. a člena določa, da se javnemu uslužbencu dolg odpusti, če je njegova osnovna plača ali drug prejemek v mesecu, v katerem se poda predlog za odpust dolga, enak ali nižji od zneska minimalne plače.

Novela določa, da se pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za odpust dolga z zneskom minimalne plače preverja osnovna plača javnega uslužbenca. Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice (drugi odstavek 5. člena ZSPJS). Navedeno pomeni, da se znesek dodatkov in dela plače za delovno uspešnost pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za odpust dolga ne upoštevajo.  

Če znaša osnovna plača javnega uslužbenca 758,78 eur, je osnovna plača javnega uslužbenca nižja od zneska minimalne plače, ki trenutno znaša 789,15 EUR in je na podlagi pravočasno vloženega predloga za odpust dolga upravičen do odpusta dolga.

4. Zanima vas, kako ravnati v primeru, ko zaposlenemu v enem mesecu nakažete 3-kratnik njegove osnovne plače. Ali je zaposleni dolžan vrniti celotni znesek preveč izplačane plače?

Upoštevaje novelo ZSPJS-S javni uslužbenec v primeru, ko preveč izplačani zneski plač za obdobje zadnjih deset mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona presega dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora, javni uslužbenec vrne le dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače.