Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

V zvezi z vašim vprašanjem glede hkratnega vračila preveč in premalo izplačanih plač smo vam že posredovali odgovor številka 0103-498/2014/3 z dne 27.8.2014. Dodatno vas zanima, ali upoštevate pri izplačilu premalo izplačanih plač vsoto zneskov v obdobju 5 let, t.j. januar 2008 – december 2013, s pripadajočimi obrestmi v obdobju 3 let, t.j. januar 2010 – december 2013. Navajate tudi, da glede na to, da so se preveč izplačani zneski pojavljali preko celega obdobja petih let, ne veste, katere mesece naj vzamete za vračilo preveč izplačanih plač in predlog pobota.

Kot smo že navedli v prejšnjem odgovoru, terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zakonske zamudne obresti od teh terjatev pa v roku treh let. Skladno z določbo drugega odstavka 335. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1; v nadaljevanju OZ) zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega (prvi odstavek 336. člena OZ) in nastopi, ko se izteče zadnji dan z zakonom določenega časa (337. člen OZ). Če zastara glavna terjatev, zastarajo tudi zakonske zamudne obresti (344. člen OZ), kadar glavna terjatev še ni zastarala, pa zastarajo zakonske zamudne obresti od posamezne terjatve v roku treh let.

Če je kot plačilni dan pri delodajalcu določen 5. dan v mesecu, začne zastaranje teči naslednji dan, torej 6. dne v mesecu (takrat bi namreč javni uslužbenec že lahko zahteval premalo izplačano plačo oz. delodajalec vračilo preveč izplačanih plač) in se izteče v roku petih let.

Primer: javnemu uslužbencu je bila premalo izplačana plača za mesec november 2008. Terjatev na izplačilo premalo izplačane plače za mesec november 2008, ki je bila izplačana 5. decembra 2008, je zastarala 6. decembra 2013.

V zgornjem primeru, ki smo ga navedli, je terjatev na izplačilo plače za mesec november 2008 že zastarala in so torej zastarale tudi zakonske zamudne obresti od te terjatve.

Primer: javnemu uslužbencu je bila premalo izplačana plača za mesec februar 2011, ki se je izplačala 5. marca 2011. Terjatev na izplačilo premalo izplačane plače bo zastarala 6. marca 2016. Če delodajalec javnemu uslužbencu izplača premalo izplačano plačo za mesec februar 2011 dne 5. septembra 2014 in razlika v plači znaša 200 EUR, mu izplača 200 EUR (terjatev še ni zastarala) skupaj z zamudnimi obrestmi od 200 EUR, vendar zamudne obresti plača le za 3 leta nazaj od 5. septembra 2014 (del zakonskih zamudnih obresti je namreč že zastaral).

Opozarjamo, da le v primeru, ko delodajalec izplačuje premalo izplačano plačo javnemu uslužbencu, se le-ta izplača z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Javni uslužbenec pa na podlagi sklenjenega dogovora preveč izplačanih zneskov plač ne vrača z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V primeru, ko je imel javni uslužbenec od januarja 2008 do decembra 2013 premalo izplačano plačo in je kot plačilni dan določen 5. dan v mesecu so do danes (8. septembra 2014) že zastarale terjatve od meseca januarja 2008 do vključno meseca avgusta 2009. Javni uslužbenec je upravičen do plačila premalo izplačanih plač, ki še niso zastarale in do zakonskih zamudnih obresti od nezastaranih terjatev.

Če je imel javni uslužbenec hkrati tudi preveč izplačano plačo, glede na novelo ZSPJS-S vrača preveč izplačane plače le za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja nezakonite plače, vendar ne več kot znaša dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.

Primer: javnemu uslužbencu od 1. junija 2014 določite in izplačujete pravilno plačo. Obdobje vračila zajema mesece od avgust 2013 do maj 2014. Če zneski preveč izplačanih plač za obdobje od avgust 2013 do maj 2014 presegajo dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora, predstavlja predmet vračila le dvakratnik njegove zakonite določene osnovne plače.

Opozarjamo tudi, da v primeru, ko bila javnemu uslužbencu napačno izplačevana plača kot posledica več različnih nezakonitosti, se v obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS, torej v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, šteje obdobje zadnjih desetih mesecev pred vsakokratnim prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s predpisi, torej od vsake posamezne odprave nepravilnosti, pri čemer pa javni uslužbenec na podlagi posameznega dogovora ne more vračati več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.

Če javni uslužbenec s pobotom preveč in premalo izplačanih plač ne soglaša (delodajalec lahkosvojo terjatev do javnega uslužbenca pobota s svojo obveznostjo plačila le na podlagi pisnega soglasja javnega uslužbenca – 136. člen ZDR-1), mu morate, upoštevaje drugi odstavek 3. a člena ZSPJS premalo izplačano plačo izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti, glede preveč izplačane plače pa ravnati, kot vam nalagajo določbe od tretjega do osmega odstavka 3. a člena ZSPJS, torej javnega uslužbenca pisno pozvati k podpisu dogovora najkasneje v 30 dneh po pisnem obvestilu iz prvega odstavka 3. a člena, v primeru nepodpisa dogovora v 30 dneh od pisnega poziva ali nepodaje predloga za odpust dolga, pa s tožbo zahtevati vračilo celotne razlike med preveč izplačano in zakonito določeno plačo.