Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

V nadaljevanju odgovarjamo na vaša vprašanja v zvezi z izvajanjem 3. a člena ZSPJS-S:

1. Javni uslužbenki ste ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi neupravičeno priznali položajni dodatek, ki je bil z aneksom ukinjen. Ali se v navedenem primeru  šteje, da je bila javni uslužbenki do sklenitve aneksa preveč izplačana plača?

Predmet vračila na podlagi 3. a člena ZSPJS je osnovna plača, dodatki, del plače za delovno uspešnost in nadomestila plače v breme delodajalca.

V kolikor je javna uslužbenka prejemala položajni dodatek do katerega ni bila upravičena, mora delodajalec postopati skladno s 3. a členom ZSPJS, saj ta velja tudi v primeru neupravičeno izplačanih dodatkov.

2. Javna uslužbenka je bila napačno uvrščena v plačni razred in je prejemala previsoko plačo, kar se je z aneksom odpravilo. Ali se v navedenem primeru šteje, da je bila javni uslužbenki preveč izplačana plača in je potrebno vračilo?

Kot je že pojasnjeno v zgornjem odgovoru, je potrebno postopati skladno z določbo 3. a člena ZSPJS tudi v primeru, ko je javna uslužbenka prejemala previsoko osnovno plačo.

3. Pred prevedbo je bil pogoj za zasedbo delovnega mesta ali univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna šola. Ob prevedbi v nov plačni sistem se je to delovno mesto uvrstilo v tarifni razred VII/2. Ker je imela javna uslužbenka doseženo visokošolsko izobrazbo, se ji je plačni razred zmanjšal za 2 plačna razreda. Javna uslužbenka je bila na podlagi sprejetih sprememb pravilnika o organizaciji in sistemizaciji prerazporejena na drugo delovno mesto, za katerega izpolnjuje pogoje. Ali se tudi v tem primeru šteje, da je uslužbenka v obdobju, ko je bila razporejena na delovno mesto, za katero ni izpolnjevala pogojev, do prerazporeditve na drugo delovno mesto prejemala preveč izplačano plačo?

Če je bila javna uslužbenka razporejena na delovno mesto, za katero ni izpolnjevala pogojev, delo pa je na tem delovnem mestu dejansko opravljala (in je imela v skladu s 14. členom ZSPJS določen odbitek 2 plačnih razredov), plač, ki jih je prejela za opravljeno delo na delovnem mestu, za katerega sicer ni izpolnjevala pogojev, ne vrača.

4. Javni uslužbenki se napačno niso prenašali doseženi plačni razredi napredovanj na prejšnjem delovnem mestu. Z javno uslužbenko ste sklenili aneks k pogodbi o zaposlitvi, s katerim ste ji pravilno določili plačni razred. Pravici do poračuna plače se je javna uslužbenka pisno, na lastno pobudo, odrekla. Ali je v navedenem primeru potrebno opraviti poračun plače do sklenitve aneksa?

Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu izplačala nižja plača, kot bi mu pripadala, mora postopati skladno z drugim odstavkom 3. a člena ZSPJS - povrniti razliko z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti. Delodajalec pa ne vrne razlike v plači za zastarane terjatve. Več o tem: Izplačilo premalo izplačanih plač javnim uslužbencem:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/izvajanje_3a_clena_zspjs/

Upoštevaje ZSPJS, predpise in druge akte, izdane na njihovi podlagi ter kolektivne pogodbe, v javnem sektorju ni mogoče določiti plače v drugačni višini, kot je določena s predhodno navedenimi predpisi in kolektivnimi pogodbami. Glede na navedenoni mogoče niti znižati niti zvišati bruto plače na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem, saj je bruto plača v javnem sektorju pravica, ki je določena s predpisi, drugimi akti in kolektivnimi pogodbami v javnem sektorju in ni predmet dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem. Iz obrazloženega izhaja, da se javni uslužbenec tudi ne more veljavno pisno odpovedati pravici do poračuna premalo izplačanih plač.