Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Na predstavitvi zakonskih novosti v okviru Upravne akademije ste nam v zvezi z izvajanjem 3. a člena ZSPJS-S zastavili vprašanji, na kateri vam v nadaljevanju podajamo odgovora:

1. V prehodni določbi prvega odstavka 6. člena ZSPJS-S je določeno, da lahko v postopkih pred pristojnimi sodišči delodajalec in javni uslužbenec oziroma funkcionar skleneta poravnavo pod pogoji, ki jih 3. a člen določa za sklenitev dogovora oziroma odpust dolga. Zanima vas, ali lahko na navedeni podlagi sklenete z javnim uslužbencem izvensodno poravnavo in tožbo umaknete?

Namen prehodne določbe prvega odstavka 6. člena ZSPJS-S je, da se vsi začeti postopki za vračilo preveč določenih in izplačanih plač pri delodajalcih in pred pristojnimi sodišči, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novele, končajo po določbah novele, kar pomeni, da javni uslužbenci oz. funkcionarji na podlagi dogovora ali poravnave vračajo preveč izplačane plače le za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s predpisi in kolektivnimi pogodbami, vendar ne več, kot znaša dvakratnik njihove zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.

Menimo, da lahko delodajalci, skladno z namenom prehodne določbe novele ZSPJS-S in v izogib nadaljnjim stroškov postopka, v primerih, ko je postopek pred pristojnimi sodišči za vračilo preveč določenih in izplačanih plač že bil sprožen pred uveljavitvijo novele, z javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem sklenejo tudi izvensodno poravnavo-dogovor pod pogoji iz 3. a člena novele in na podlagi sklenjenega dogovora tožbo umaknejo.

2. Zanima vas, ali tretji odstavek 6. člena ZSPJS-S, ki določa, da imajo javni uslužbenci in funkcionarji, ki so do uveljavitve tega zakona preveč izplačani znesek plače v celoti ali delno že vrnili, pravico do vračila razlike, če vrnjeni znesek presega višino zneska, določenega v petem odstavku 3. a člena zakona oziroma vračila celotnega zneska vrnjenih sredstev, če je javni uslužbenec na podlagi sedmega odstavka 3. a člena zakona upravičen do odpusta dolga, velja tudi v primeru, ko ste zoper javne uslužbence oz. funkcionarje vložili tožbo na vračilo preveč izplačanih plač in so bila vračila plač opravljena na podlagi sodne odločbe pred uveljavitvijo novele ZSPJS-S.

Določba tretjega odstavka 6. člena ZSPJS-S določa možnost zahtevati vračilo že vrnjenega zneska plač, ki presega znesek, ki je predmet vračila po noveli oziroma celotnega zneska v primeru podanega predloga in izpolnjenih pogojev za odpust dolga.

Glede na to, da navedena določba ne ločuje, na kateri podlagi je bilo vračilo preveč izplačanih plač pred uveljavitvijo novele ZSPJS-S opravljeno, lahko javni uslužbenci oz. funkcionarji zahtevajo vračilo preveč vrnjenih zneskov plač tako v primeru, ko je bilo vračilo opravljeno na podlagi dogovora, kot tudi v primeru, ko je bilo vračilo opravljeno na podlagi sodne odločbe.