Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Prejeli smo številna vprašanja v zvezi z določitvijo plačnega razreda javnega uslužbenca plačne skupine B po prenehanju mandata, iz katerih izhaja, da je zaradi enakega obravnavanja javnih uslužbencev plačne skupine B, tako tistih, ki so zaposleni v organih državne uprave in lokalnih skupnosti, kot tistih, ki so zaposleni v širšem javnem sektorju, treba enotno urediti do sedaj različna postopka določitve plačnega razreda javnega uslužbenca po prenehanju mandata. V tej zvezi se po ponovni obravnavi problematike in veljavnih predpisov za določitev plače po prenehanju mandata javnega uslužbenca plačne skupine B v organih državne uprave in lokalnih skupnosti dopolnjuje in spreminja pojasnilo št. 0100-868/2012/1 z dne 1.2.2013, v podnaslovu Določitev plačnega razreda, ki je objavljen na spletni strani ministrstva: http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/doc/HH_DIREKTORJI_01022013.doc, tako, da določa enak postopek določitve plače po prenehanju mandata, kot velja za javne uslužbence plačne skupine B v širšem javnem sektorju. V ostalem delu, ostaja pojasnilo nespremenjeno.

Določitev plačnega razreda

Uredba v 9. členu določa, da se javnemu uslužbencu plačne skupine B ob prenehanju mandata ob razporeditvi na novo delovno mesto upošteva število napredovanj, ki bi jih lahko dosegel, če bi na tem delovnem mestu, torej na delovnem mestu plačne skupine B, napredoval vsaka tri leta. Nadalje iz 11. člena ZSPJS izhaja, da je plača na delovnih mestih plačne skupine B določena z uvrstitvijo v plačni razred bodisi z uredbo, s pravilnikom ali aktom lokalne skupnosti. Tudi v primerih, ko področni predpisi določajo, da se delovna mesta opravljajo v nazivih, se plača določi glede na uvrstitev delovnega mesta v plačni razred in ne glede na uvrstitev naziva v plačni razred. Iz navedenega izhaja, da so to delavna mesta, pri katerih morebitno napredovanje v naziv ne pomeni povišanja plače. Upoštevaje navedeno in izrecno določbo prvega odstavka 9. člena Uredbe, ki določa simulacijo napredovanja na tem delovnem mestu in pri tem ne navaja »ali v nazivu«, je treba, za namen določitve plače po prenehanju mandata, delovna mesta plačne skupine B obravnavati kot delovna mesta, na katerih je plača določena za delovno mesto in ne glede na nazivin izvesti simulacijo napredovanja na delovnem mestu in ne v nazivu, ter upoštevati omejitve, ki glede števila napredovanj veljajo za delovno mesto (največ 10 plačnih razredov napredovanj).

Za določitev plače po prenehanju mandata torej ni pomembno dejstvo, ali je javni uslužbenec tudi v času mandata imenovan v naziv ali ne.

Postopek določitve plače po prenehanju mandata

Za določitev plače po prenehanju mandata je potrebno izvesti:

1. simulacijo določitve plače (plačnih razredov napredovanj) ob zasedbi delovnega mesta plačne skupine B,
2. simulacijo napredovanja na delovnem mestu plačne skupine B po 9. členu Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 5/08, 91/08 in 113/09, v nadaljevanju: Uredba) in
3. uvrstitev v ustrezen plačni razred naziva oz. delovnega mesta, na katerega se razporeja po preteku mandata, upoštevaje plačni razred določen po točki 1 in 2.

Pri določitvi plače je potrebno spoštovati določbe 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU in 50/14), če se javni uslužbenec razporeja na delovno mesto istega ali nižjega tarifnega razreda in 19. člena, če se razporeja na delovno mesto, ki je v višjem tarifnem razredu, ter omejitve iz 16. člena ZSPJS.

    1. simulacijo določitve plače (plačnih razredov napredovanj) ob zasedbi delovnega mesta plačne skupine B

Delodajalec mora najprej izvesti simulacijo določitve plače oz. prenosa ustreznega števila plačnih razredov napredovanja javnega uslužbenca z delovnega mesta pred nastopom mandata na delovno mesto plačne skupine B. Pri tem mora spoštovati določbe 19. oz. 20. člena ZSPJS in upoštevati plačni razred, ki ga je javni uslužbenec dosegel pred nastopom mandata na delovnem mestu oz. v primeru, ko se naloge na delovnem mestu opravljajo v nazivu, plačne razrede pridobljene v nazivu. Tako določeno število plačnih razredov napredovanja ne sme presegati maksimalnega števila napredovanj na delovnem mestu, kot ga določa 16. člen ZSPJS (10 plačnih razredov).

    2. simulacija napredovanja na delovnem mestu plačne skupine B po 9. členu Uredbe

V nadaljevanju se izvede postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po 9. členu Uredbe. Izhodišče za ugotavljanje pogojev za napredovanje v višji plačni razred je število plačnih razredov napredovanja ugotovljeno po 1. točki (npr, če se po 1. točki ugotovi 3 plačne razrede napredovanja, je napredovanje, za katero se preverja izpolnjevanje pogojev po 9. členu Uredbe, 4. napredovanje). Število ugotovljenih plačnih razredov napredovanja se prišteje številu plačnih razredov, pridobljenemu s simulacijo določitve plačnega razreda javnega uslužbenca ob nastopu mandata. Število tako ugotovljenih plačnih razredov napredovanj ne sme presegati 10 plačnih razredov (maksimalnega možnega števila napredovanj na delovnem mestu).

    3. uvrstitev v ustrezen plačni razred naziva oz. delovnega mesta, na katerega se razporeja po preteku mandata

Nadalje se, ob razporeditvi na delovno mesto po prenehanju mandata, določi plačni razred upoštevaje 19. oz. 20. člen ZSPJS in predhodno ugotovljen plačni razred (plačni razred z napredovanji v času mandata). Tako določeni plačni razred ne sme biti višji od najvišjega plačnega razreda delovnega mesta oz. v primeru, ko se naloge na delovnem mestu opravljajo v nazivih, od najvišjega plačnega razreda naziva javnega uslužbenca.

PRIMER :

-          javni uslužbenec: DM podsekretar v nazivu podsekretar (se opravlja v enem nazivu): 47 PR (6. PR napredovanja, VII/2);

-          generalni direktor: 57 (VII/2),

-          število napredovanj na podlagi 9. člena Uredbe (upoštevaje da gre za 7. napredovanje): 3: prvo triletno napredovalno obdobje 2, drugo triletno obdobje 1;

-          delovno mesto oz. naziv po prenehanju mandata: sekretar (v nazivu sekretar izhodiščni plačni razred 44, VII/2).

Postopek določitve plače po prenehanju mandata

    1. določitev plače ob nastopu mandata: 6 plačnih razredov napredovanja

(ker gre za delovno mesto istega tarifnega razreda se prenašajo plačni razredi na podlagi 1. odstavka 20. člena ZSPJS, pridobljeni v nazivu podsekretar);

    2. določitev plače v času mandata: (6+2+1=9)

(upoštevana so tri napredovanja po 9. členu Uredbe in plačni razred ugotovljen po 1. točki);

    3. določitev plače ob razporeditvi na delovno mesto po prenehanju mandata:

(javni uslužbenec je zaradi razporeditve na delovno mesto istega tarifnega razreda v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSPJS upravičen do prenosa št. plačnih razredov, ki jih je po 9. členu Uredbe dosegel v nazivu v času mandata: iz naslova ohranitve doseženih napredovanj ob nastopu mandata 6 PR, iz naslova napredovanja v višji plačni razred po 9. členu Uredbe 3 PR, skupaj torej 9 PR).

-       če se razporedi na DM sekretar v nazivu sekretar=53 (44+9)

-       če se razporedi na DM podsekretar, ki se opravlja v dveh nazivih, v nazivu sekretar=51 (44+9 = 53, vendar velja omejitev, da plačni razred ne sme presegati plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, ki je v tem primeru 51)

V primeru, ko se javni uslužbenec po prenehanju mandata vrne na delovno mesto, na katerem je že dosegel napredovanja v plačne razrede, je pri določitvi plače javnega uslužbenca po prenehanju mandata treba upoštevati tudi mnenje št. 100-411/2013-6 z dne 16.12.2013 Določitev plačnega razreda javnega uslužbenca ob vrnitvi na delovno mesto, na katerem je že napredoval v plačne razrede (16. 12. 2013).