Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Na predavanjih v okviru Upravne akademije na temo predstavitve novele ZSPJS-S ste nam zastavili vprašanji, na kateri v nadaljevanju podajamo odgovora:

1. Na podlagi drugega odstavka 3. a člena ZSPJS delodajalec v primeru, ko ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, povrne razliko z zakonitimi zamudnimi obrestmi skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti. Ali se od zakonitih zamudnih obresti plačajo prispevki in dohodnina?

Zakonite zamudne obresti, izplačane na podlagi drugega odstavka 3. a člena ZSPJS, se davčno obravnavajo kot dohodek iz delovnega razmerja po 6. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/12 - odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 - odl. US, 96/13, 29/14 - odl. US in 50/14 - ZDoh-2). Od tega dohodka se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine. V REK-1 obrazcu se dohodek iz naslova zakonitih zamudnih obrestih prikaže pod vrsto dohodka 1150 - drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Kadar delodajalec izplačuje zakonite zamudne obresti na podlagi sodne odločbe, se prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine od zakonitih zamudnih obresti ne plačajo (30. člen ZDoh-2). V tem primeru se znesek zakonitih zamudnih obresti na REK-1 obrazcu ne prikaže.

2. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petletnem zastaralnem roku, zamudne obresti od teh terjatev pa v triletnem zastaralnem roku. Ali moramo od javnega uslužbenca, ki smo mu izplačali zakonite zamudne obresti za obdobje daljše od 3 let, ker smo napačno šteli, da tudi za zamudne obresti velja petletni zastaralni rok, zahtevati vračilo zastaranih zamudnih obresti?

Predmet vračila na podlagi 3. a člena ZSPJS, ki določa ravnanje v primeru nezakonitosti pri določitvi oz. izplačilu plače, je osnovna plača, dodatki, del plače za delovno uspešnost in nadomestila plače v breme delodajalca, ne pa tudi zakonske zamudne obresti. Navedeno pomeni, da se v primeru, ko so bile javnemu uslužbencu v nasprotju z zakonom izplačane previsoke ali prenizke zamudne obresti (npr. delodajalec ni upošteval zakonsko določene obrestne mere zamudnih obresti), za vračilo preveč ali premalo izplačanih zamudnih obresti ne uporabljajo določbe 3.a člena ZSPJS. Prav tako zakonske določbe, ki urejajo zakonske zamudne obresti, ne morejo postati sestavni del individualnih delovnopravnih aktov, kot to določa peti odstavek 3. člena ZSPJS za določbe o plači.

Določbe 3. in 3. a člena ZSPJS pa ne posegajo v določbo 202. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr. – ZDR-1), ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih letih in v določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1; v nadaljevanju OZ), v skladu s katerimi terjatve obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve (347. člen OZ). Prav tako je v zvezi z izpolnitvijo zastarane terjatve potrebno upoštevati določbe OZ. Skladno z določbo 342. člena OZ, dolžnik, ki je izpolnil zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Pisna pripoznava zastarane obveznosti se šteje za odpoved zastaranju (341. člen OZ).

V javnem sektorju pa morajo delodajalci upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 16. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF), ki onemogoča izplačevanje zastaranih terjatev iz naslova premalo izplačanih plač, enako velja tudi za zastarane zamudne obresti od teh terjatev. Glede na to, da delodajalci v javnem sektorju ne morejo pripoznati in izplačevati zastaranih terjatev, saj bi s tem oškodovali javna sredstva, morajo tudi v morebitnih sodnih postopkih ugovarjati zastaranje terjatev kot tudi zastaranje zakonskih zamudnih obresti.

V primeru, da je do izplačila zastarane plače ali zastaranega dela zamudnih obresti kljub navedenemu prišlo, pa delodajalec nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, pa čeprav ni vedel, da je terjatev zastarala.