Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Prejeli smo vaše vprašanje, ali morajo delodajalci, ki ugotovijo, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala izplačati zakonske zamudne obresti od bruto razlike med izplačano in zakonito določeno plačo ali od neto zneska razlike v plači.

Drugi odstavek 3. a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU in 50/14: v nadaljevanju: ZSPJS) določa, da v primeru ugotovitve delodajalca, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.

Sporočamo vam, da se zakonske zamudne obresti izračunajo od posameznih neto zneskov razlike v plači.

Da se zakonske zamudne obresti izračunajo od posameznih neto zneskov razlike v plači izhaja že iz Pojasnila v zvezi z izvajanjem Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), številka: 0100-159/2013-25 z dne 17.12.2013.

Takšno stališče, ki je bilo izrecno zavzeto v zadevi VDSS Pdp 202/2011 z dne 4.3.2011, v kateri je sodišče obrazložilo, da je »zaradi zamude pri izplačilu tožnica upravičena le do zakonskih zamudnih obresti od neto zneskov neizplačanih plač, saj ji je tožena stranka dolžna izplačati le neto zneske, medtem ko je od bruto zneskov dolžna zanjo odvesti davke in prispevke.« pa je tudi sicerustaljeno v sodni praksi, ki toženim strankam nalaga plačilo zakonskih zamudnih obresti od neto in ne bruto zneskov plače (npr. VDSS sodba Pdp 470/2013 z dne 6.6.2013 in VDSS sodba Pdp 453/2011 z dne 26.10.2011).