Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Prejeli smo vaši vprašanji v zvezi z izvajanjem 3. a člena novele ZSPJS-S, in sicer:

-       ali mora delodajalec od delovnih invalidov II. kategorije, ki imajo pravico do dela s krajšim delovnim časom, za preostanek delovnega časa pa prejmejo refundacijo s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahtevati vračilo preveč izplačanih plač za polni delovni čas (tudi za del, ki ga je refundiral Zavod) ali le za krajši delovni čas (za del, ki ni predmet refundacije) in ali je za določitev maksimalnega zneska vračila iz naslova preveč izplačanih zneskov plač potrebno upoštevati dvakratnik zakonito določene osnovne plače delovnega invalida II. kategorije za polni ali za krajši delovni čas ter

-       kako določiti maksimalni znesek vračila pri zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov o starševskem varstvu.

Sporočamo vam, da smo se pri pripravi odgovora na vprašanje, kako v skladu s 3. a členom novele ZSPJS-S pravilno postopati v primeru delovnih invalidov II. kategorije, ki imajo pravico do dela s krajšim delovnim časom, obrnili za pomoč na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: Zavod), ki nam je posredoval pojasnilo, da gre v teh primerih za pravnomočne priznane pravice delovnim invalidom, ki jim je pravica do nadomestila zaradi dela s krajšim delovnim časom priznana na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, s spremembami in dopolnitvami: v nadaljevanju: ZPIZ-92). Po določbi 131. člena ZPIZ-92 je nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom enako razliki med plačo, ki jo prejema zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega, in plačo, ki bi jo dobival, če bi opravljal isto delo s polnim delovnim časom. Iz Pojasnila v zvezi z izvajanjem Zakona o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-S) številka 007-442/2014-21 z dne 22.7.2014 je razvidno, da subjekt javnega sektorja v primerih, ko so odločbe o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja že pravnomočne, ni dolžan javiti sprememb o osnovah, kar pomeni, da od invalida II. kategorije invalidnosti, ki ima pravnomočno priznano pravico do nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ni potrebno zahtevati vračila preveč izplačanih plač za del, ki mu ga je refundiral Zavod, pač pa le za tisti del, ki ni predmet refundacije.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je potrebno v primeru delovnih invalidov II. kategorije, ki imajo pravico do dela s krajšim delovnim časom, in so prejemali preveč izplačano plačo, posledično pa tudi previsoko refundirano nadomestilo Zavoda, zahtevati vračilo preveč izplačanih plač le za del, ki ga je zagotavljal delodajalec (torej del, ki ni predmet refundacije), za določitev maksimalnega zneska vračila iz naslova preveč izplačanih zneskov plač pa je potrebno upoštevati dvakratnik zakonito določene osnovne plače delovnega invalida II. kategorije za krajši delovni čas (pod predpostavko, da je tudi v mesecu pred mesecem predložitve dogovora delal s krajšim delovnim časom).

V zvezi z vašim vprašanjem, kako določiti maksimalni znesek vračila pri zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov o starševskem varstvu, vam sporočamo, da skladno s 50. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 – ZSDP-1) delavcu, ki ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi določb tega zakona, delodajalec zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Če je javni uslužbenec v mesecu pred mesecem predložitve dogovora delal krajši delovni čas na podlagi ZSDP-1, se za določitev maksimalnega zneska vračila iz naslova preveč izplačanih zneskov plač upošteva dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za krajši delovni čas.