Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Prejeli smo vaš dopis, v katerem navajate, da ste ob kontroli prehoda na nov plačni sistem v letu 2009 ugotovili, da je imel javni uslužbenec preveč izplačano plačo. Z javnim uslužbencem ste sklenili aneks k pogodbi o zaposlitvi ter dogovor o vračilu preveč izplačanega zneska v 16 mesečnih obrokih. Javni uslužbenec je vrnil 6 mesečnih obrokov, nato mu je sporazumno prenehalo delovno razmerje. V sporazumu se je javni uslužbenec z delodajalcem dogovoril, da bo preostanek obveznosti iz naslova vračila preveč izplačanih plač poravnal v enkratnem znesku, ki mu je bil z njegovim soglasjem poračunan ob izplačilu zadnje plače pri delodajalcu. Sporazum vsebuje tudi izrecno izjavo javnega uslužbenca, da je delodajalec poravnal vse svoje obveznosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali v zvezi z njo in da uslužbenec nima do delodajalca nobenih zahtevkov, niti zapadlih niti nezapadlih, ter se s podpisom tega sporazuma odpoveduje vsem morebitnim nadaljnjim zahtevkom dodelodajalca, ki niso opredeljeni v tem sporazumu. Zanima vas, ali je nekdanji javni uslužbenec v konkretnem primeru upravičen do vračila razlike ževrnjenega zneska na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZSPJS-S?

Novela ZSPJS-S v tretjem odstavku 6. člena izrecno ne določa, da so do vračila preveč vrnjenih plač upravičeni tudi nekdanji javni uslužbenci oz. funkcionarji, vendar je pri razlagi navedene določbe potrebno izhajati iz njenega namena, ki je enaka obravnava tistih, ki so pred uveljavitvijo novele ZSPJS-S vračali preveč izplačane zneske plač in tistih, ki bodo preveč izplačane zneske plač vračali po uveljavitvi novele ZSPJS-S, in sicer na način, da iz naslova preveč izplačanih plač na podlagi 3. a člena ZSPJS nihče ne bo vračal preveč izplačanega zneska plač za obdobje, daljše od desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače, kot je določena v skladu z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami oziroma zneska, ki presega dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora. Glede na obrazložen namen zakonske določbe menimo, da so do vračila preveč vrnjenih plač upravičeni tudi nekdanji javni uslužbenci oziroma funkcionarji, ne glede na to, da so se v sporazumu odpovedali tako zapadlim kot nezapadlim zahtevkom do delodajalca.

Vračilo preveč vrnjenih plač se ne opravi na podlagi samega zakona, temveč je za vračilo potrebna pravočasno vložena zahteva upravičenca.