Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

Na Ministrstvo za notranje zadeve smo prejeli vprašanje, ki se nanaša na izplačilo regresa za prehrano med delom v primeru, ko javni uslužbenec opravlja nadurno delo v soboto in nedeljo, ko to nista njegova delovna dneva. Vprašanje se nanaša tudi na izplačilo regresa za prehrano za funkcionarje.

Uvodoma najprej pojasnjujemo, da ministrstvo ni pristojno za presojanje konkretnih primerov, ampak le za posredovanje mnenj in odgovorov, ki sodijo v delovno področje ministrstva, zato glede na posredovana vprašanja v nadaljevanju pojasnjujemo sledeče:

Regres za prehrano med delom je urejen v 166. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012, 55/2012 Skl.US: U-I-162/12-5, Up-626/12-5, 96/2012-ZPIZ-2, 104/2012-ZIPRS1314, 105/2012, 25/2013 Odl.US: U-I-186/12-34, 46/2013-ZIPRS1314-A, 47/2013, 56/2013-ZŠtip-1, 63/2013-ZOsn-I, 63/2013-ZJAKRS-A, 99/2013-ZUPJS-C, 99/2013- ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 101/2013-ZDavNepr, 107/2013 Odl.US: U-I-146/12-35; v nadaljevanju besedila: ZUJF) in v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, pri čemer je za javne uslužbence v državnih organih, v upravah lokalnih skupnostih in v tistih javnih zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter javnih gospodarskih zavodih, ki nimajo sklenjene svoje kolektivne pogodbe, treba upoštevati Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/2012 in 46/2013). Za funkcionarje pa se uporablja ZUJF.

V skladu s 3. členom Aneksa h KPND pomeni regres za prehrano povračilo stroškov za prehrano med delom in pripada javnemu uslužbencu za dan prisotnosti na delu, pri čemer aneks natančno opredeljuje, da se kot dan prisotnosti na delu šteje, če delavec dela več kot štiri ure dnevno ali če dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu. Glede na to, da gre v tem primeru za situacijo, ko gre za opravljanje nadurnega dela na dan, ko javni uslužbenec ne dela (sobota, nedelja), se javnemu uslužbencu pravica do regresa za prehrano ravno tako presoja v skladu s četrtim odstavkom 3. člena aneksa, ker se tudi opravljanje nadurnega dela v takih primerih šteje kot prisotnost na delu. Navedeno torej pomeni, da v primeru prisotnosti na delu, ki traja več kot 4 ure javnemu uslužbencu pripada regres za prehrano med delom, v konkretnem primeru torej javnemu uslužbencu za soboto, ko je opravil 5 nadur.

V primeru odrejenih nadur, ki pomenijo opravljanje dela preko polnega delovnega časa po izpolnitvi dnevne delovne obveznosti, pa javnemu uslužbencu v skladu z določbo šestega odstavka 3. člena aneksa za vsakih izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek iz drugega odstavka 3. člena.

Kot že zgoraj navedeno se za funkcionarje uporablja ZUJF, kar pomeni, da je glede izplačila regresa za prehrano treba upoštevati 166. člen, kjer v prvih šestih odstavkih določeno:

"(1) Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom. (2) Višina regresa za prehrano med delom znaša 3,52 eurov.

(3) Izplačilo regresa iz prejšnjega odstavka pripada zaposlenemu za dan prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti šteje osem ur.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je do regresa upravičen tudi zaposleni, ki dela več kot štiri in manj kot osem ur dnevno oziroma dela krajši delovni čas na podlagi zakona.

(5) Če je delovni čas razporejen neenakomerno, se število regresov za prehrano določi tako, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.

(6) Če zaposleni v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa, mu za vsakih izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek iz drugega odstavka tega člena."