Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

Na Ministrstvo za notranje zadeve smo prejeli vaše e-vprašanje, v katerem vas zanima, ali javni uslužbenki pripada solidarnostna pomoč, ker je neprekinjeno odsotna od 1.2.2013, zaradi dalj časa trajajoče istovrstne bolezni. Zanima vas, ali se solidarnostna pomoč v primeru daljše bolezni obravnava kot enkratno izplačljiv znesek ter, ali javni uslužbenki v konkretnem primeru, ki ga navajate, pripada solidarnostna pomoč tudi v letu 2014.

Uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za notranje zadeve ni pristojno za reševanje konkretnih primerov in tudi ne za razlago določb kolektivnih pogodb in pripadajočih aneksov, temveč lahko v okviru svojih pristojnosti posreduje le pojasnila in mnenja, ki so lahko v pomoč strokovni službi in predstojniku, ki odloča o pravicah javnih uslužbencev na podlagi zakona, podzakonskega predpisa in kolektivne pogodbe.

Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012 in št. 105/2012, v nadaljevanju; ZUJF) v 178. členu ureja solidarnostno pomoč, vendar pa so bili po sprejemu zakona sklenjeni aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev in objavljeni v Uradnem listu RS, št. 40/2012, ki za javne uslužbence urejajo povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja, med drugim tudi solidarnostno pomoč. Za zaposlene v lokalnih skupnostih velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in pripadajoči aneks h kolektivni pogodbi. V 13. členu Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12) je glede solidarnostne pomoči določeno:

"(1) Delodajalec je dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi.

(2) Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

(3) Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti."

Upoštevaje prvi odstavek navedenega člena solidarnostna pomoč pripada javnemu uslužbencu v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi, kar v primeru daljše bolezni pomeni po preteku 3 mesecev, pri čemer ni pomembno ali delavec dela polni delovni čas ali samo 4 ure. Prav tako KPND oziroma razlaga KPND določa, da je v takem primeru delavec upravičen do solidarnostne pomoči samo enkrat v koledarskem letu.

Upoštevati pa je treba tudi Aneks k KPND (Uradni list RS, št. 46/13), ki pa v 6. členu glede solidarnostne pomoči določa, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen član reprezentativnega sindikata, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130 odstotkov minimalne plače. V tem primeru zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

Upoštevaje navedeno javnemu uslužbencu v primeru daljše bolezni (po preteku 3 mesecev), ob izpolnjevanju vseh pogojev iz KPND in pripadajočega aneksa (pogoj minimalne plače, zahteva za izplačilo), pripada solidarnostna pomoč. Razlaga KPND tudi določa, da delavcu pripada solidarnostna pomoč samo enkrat v koledarskem letu, kar pomeni, da pa mora v vsakem koledarskem letu izpolniti pogoj najmanj tri mesečne neprekinjene odsotnosti. Prav tako je treba preveriti, če je javni uslužbenec član reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa, ki velja za delodajalca, ker mu v tem primeru pripada višja solidarnostna pomoč.