Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

Na Ministrstvo za notranje zadeve ste posredovali e-vprašanje glede jubilejne nagrade. V e- dopisu navajate, da je bila javna uslužbenka od 1.7.2004 do 31.12.2010 zaposlena za polni delovni čas, od 1.1.2011 dalje pa je zaposlena za krajši delovni čas za štiri ure (preostale štiri ure je zaposlena pri delodajalcu, ki ni javni sektor). Glede na vaše navedbe bo javna uslužbenka na dan 30.6.2014 imela 6 let in 6 mesecev polne delovne dobe ter 3 leta in 6 mesecev polovične delovne dobe v javnem sektorju. Zanima vas, kdaj in v kolikšni višini bo javni uslužbenki pripadala jubilejna nagrada za 10 let delovne dobe v javnem sektorju.

Uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za notranje zadeve ni pristojno za reševanje konkretnih primerov in tudi ne za razlago določb kolektivnih pogodb in pripadajočih aneksov, temveč lahko v okviru svojih pristojnosti posreduje le pojasnila in mnenja, ki so lahko v pomoč strokovni službi in predstojniku, ki odloča o pravicah javnih uslužbencev na podlagi zakona, podzakonskega predpisa in kolektivne pogodbe.

Prav tako pojasnjujemo, da je na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/SOUS/mnenja/jubilejn a_krajsi_dc.pdf objavljeno natančno pojasnilo v zvezi z jubilejno nagrado pri delu s skrajšanim delovnim časom številka 1000-90/2013/2 z dne 3.2.2014, v katerem je med drugim pojasnjeno:

"V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08 in 83/09; v nadaljevanju ZDR) delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega (part-time zaposlitev). Delavcu, ki dela krajši delovni čas pripadajo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavcu, ki dela polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (če je sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovico polnega delovnega časa, mu pripadajo pravice v polovičnem obsegu). Drugače je le v primeru tistih pravic, ki jih zakon za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom posebej ureja (64. člen). Sorazmernost pri uveljavljanju pravic se nanaša predvsem na plačo, na regres za letni dopust, in druge t.i. deljive pravice, pa tudi na upoštevanje delovne dobe pri obračunu dodatka za delovno dobo oziroma jubilejno nagrado.

V nadaljevanju v okviru svojih pristojnosti pojasnjujemo, da pravico do jubilejne nagrade za funkcionarje, za katere ne velja kolektivna pogodba, ureja Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF - Uradni list RS, št. 40/2012 in št. 105/2012), za javne uslužbence pa kolektivne pogodbe - splošna, to je Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91 s spremembami in dopolnitvami) ali področna.

V navedenem dopisu, objavljenem na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve je pojasnjeno, da je npr. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 62/08), ki je veljala do 31. 12. 2009, za svoje področje to vprašanje izrecno uredila, in sicer je določila: "Delavec, ki dela krajši delovni čas krajši od polnega delovnega časa, je upravičen do jubilejne nagrade najmanj v višini sorazmerni z delovnim časom." Pripominjamo tudi, da je za zaposlene, za katere velja KPND, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS v pritožbenem postopku ravno tako upoštevala načelo sorazmernosti.

Glede na navedeno menimo, da javni uslužbenki, ki dela polovični delovni čas (na podlagi osebne odločitve), pripada jubilejna nagrada za 10 let, ko izpolni koledarskih 10 let (v konkretnem primeru: 1.7.2014), v polovičnem znesku.