Podrobnejši opis je povzet iz spletne strani Ministrstva za finance RS, področje Davki in druge dajatve – Davčni postopek:

1.1 Splošno

Drugi odstavek 19. člena Zakona o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN–B in 90/14, v nadaljevanju ZDavP-2) določa, da lahko davčni organ osebi, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem, razkrije določene podatke. To so določeni identifikacijski podatki o zavezancu za davek po prvem odstavku 19. člena ZDavP-2 (davčne številka, ime, sedež, prebivališče, ID za DDV…), poleg teh pa tudi podatki o znesku neplačanih davkov, preveč plačanih davkov, odloženem in obročnem plačilu, o predloženem davčnem obračunu ali napovedi.

1.2 Dokazila

Oseba dokaže, da je stranka v postopku z različnimi dokazili glede na vrsto sodnega ali upravnega postopka. Najpogosteje se dogaja, da osebe zaprošajo za razkritje podatkov, ki so davčna tajnost, v povezavi z izvršilnim postopkom. V tem primeru lahko prosilec za podatke udeležbo v postopku dokaže tako, da predloži listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14 in 58/14 – odl. US, v nadaljevanju ZIZ) predlagati izvršbo. Izvršilni naslovi so v skladu s 17. členom ZIZ izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis, druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Treba je poudariti, da se udeležba postopku ne more šteti za dokazano pri tistem upniku, ki razpolaga samo z verodostojno listino (npr. faktura…).

Pri tem pa je potrebno dodati, da 4. člen ZIZ taksativno našteva, katere podatke so upravljavci podatkov v izvršilnem postopku dolžni posredovati na zahtevo sodišča ali upravitelja. Te podatke in druge podatke, ki so potrebni za uspešno izvedbo izvršilnega postopka (drugi odstavek 4. člena ZIZ) lahko v postopku izvršbe zahtevata izključno sodišče ali upravitelj, davčni organ pa jih lahko razkrije na podlagi 24. člena ZDavP-2. V skladu s petim odstavkom 4. člena ZIZ se ti podatki sicer lahko posredujejo tudi upnikom, vendar le, če upnik izkaže pravni interes z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega je mogoče predlagati izvršbo, in gre za podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena (od izvornih podatkov davčnega organa tako dejansko pride v poštev le podatek o davčni številki (5. točka).

Iz navedenega tako izhaja, da 4. člen ZIZ za upnika ne more predstavljati pravne podlage, na podlagi katere bi mu bilo, čeprav izkaže udeležbo v izvršilnem postopku, mogoče posredovati podatke v večjem obsegu, kot ga določata prvi in drugi odstavek 19. člena ZDavP-2.

Kar se tiče drugih sodnih in upravnih postopkov pa bi bilo mogoče šteti, da je udeležba v postopku dokazana takrat, kadar je iz predloženega dokazila razvidno, da v zvezi z določeno zahtevo pri pristojnem organu teče postopek (npr. potrjen prejem tožbe s strani sodišča, poziv organa, potrdilo organa…).

Če povzamemo, po drugem odstavku 19. člena ZDavP-2 se podatki, ki so davčna tajnost, zakonito razkrijejo le v primeru, kadar je izkazana udeležba v postopku na podlagi zgoraj navedenih dokazil in v tistem obsegu podatkov, kot so določeni v prvem in drugem odstavku 19. člena ZDavP-2.

1.3 Razkritje podatkov odvetniku

Navedeno velja tudi takrat, kadar osebo v postopkih pred sodiščem in državnimi organi zastopa odvetnik, ki kot zastopnik zahteva razkritje podatkov o tretjem zavezancu za davek. Odvetniki v teh primerih kot pravno podlago za razkritje navajajo 10. členZakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09 in 97/14,v nadaljevanju ZOdv),ki določa, da ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica. Ta določba predstavlja predpostavko za pridobivanje podatkov po 9. členu Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanjuZVOP-1), v skladu s katerim se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov določa zakon, torej ZOdv. ZOdv pa ne daje pravice do pridobivanja osebnih podatkov, ki so hkrati davčna tajnost, kar izhaja tudi iz drugega odstavka 10. člena ZOdv, v skladu s katerim odvetnik nima pravice do osebnih podatkov, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

1.4 Sklepno

Razkritje davčne tajnosti je specialno urejeno v ZDavP-2. Podatki, ki so davčna tajnost, se ne glede na to, ali gre za osebne ali druge podatke, dostopni le tistim osebam oziroma organom in le v tistih primerih, ki jih določa ZDavP-2. ZDavP-2 v svojih določbah ne pooblašča zastopnikov oseb, ki nastopajo v postopkih pred državnimi organi, da bi lahko pridobivali podatke, ki so davčna tajnost, zato odvetnikom zgolj na podlagi sklicevanja na 10. člen ZOdv ni mogoče razkriti podatkov (osebnih ali drugih), ki so davčna tajnost, če niso izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZDavP-2.