Podrobnejši opis je povzet iz spletne strani Ministrstva za finance RS, področje Davki in druge dajatve – Dohodek iz zaposlitve:

1.0 ŠTUDENTSKO DELO

Začasno in občasno delo dijakov in študentov na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja del, (v nadaljevanju: študentsko delo) je namenjeno mladim, ki so vključeni v proces izobraževanja in se želijo vključiti na trg dela. Posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - ZZZPB. V zvezi z opravljanjem tega dela je na spletnih straneh ministrstva pristojnega za delo objavljeno obširno pojasnilo.

2.0 DAVČNA OBRAVNAVA DOHODKOV PO ZAKONU O DOHODNINI

Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Dohodek dijakov in študentov za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali organizacije, ki opravlja posredovanje dela, se za davčne namene šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja se uvrščajo med dohodke iz zaposlitve. Ti dohodki so praviloma prejeti za opravljeno delo ali storitev, ustvarjeno v odvisnem razmerju (ki ni delovno razmerje) med izplačevalcem in fizično osebo in so občasnega ali začasnega značaja.

2.1 Davčna osnova dohodka za opravljeno študentsko delo

Davčna osnova dohodka od študentskega dela je, enako kot od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja, prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov se v davčno osnovo dohodka vštevajo v celotnem znesku, in sicer ne glede na to, ali je delodajalec povračila stroškov izplačal dijaku ali študentu, ali pa je nudenje posameznih storitev (npr. nočitev, prevoz) plačal neposredno ponudniku storitev.

V davčno osnovo se vštevajo tudi vse ugodnosti, ki jih delodajalec nudi dijaku ali študentu. Za vrednotenje bonitet se uporabljajo določbe 43. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2.

Davčna osnova dohodkov iz naslova opravljanja študentskega dela je dohodek (četrti odstavek 41. člena ZDoh-2) zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati dijak ali študent (18. člen ZPIZ-2) in za normirane stroške v višini 10 % od doseženega dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko dijak ali študent uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve (podrobneje v točki 2.1.1).

2.1.1 Uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza in nočitve

V skladu s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 in 289. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 lahko zavezanec, ki prejema dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitve. Ti stroški se zavezancu priznajo na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo - Uredba.

Dejanske stroške prevoza in nočitve dijak ali študent, ki je rezident RS, uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, nerezident pa jih lahko uveljavlja v sedmih dneh od izplačila dohodka s pisnim zahtevkom pri pristojnem finančnem organu.

2.2 Izračun akontacije dohodnine

Akontacija dohodnine od dohodka iz naslova študentskega dela se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 % (deseti odstavek 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2).

Od dohodka dijaka ali študenta za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela, se akontacija dohodnine ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 eurov (dvanajsti odstavek 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Navedeno velja, če je prejemnik dohodka rezident, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma, če je starejši od 26 let in se je vpisal na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

3.0 PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

3.1 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (18. člen ZPIZ-2)

V skladu s 3. členom in v povezavi s prvo alinejo 6. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ - ZUJF-C se dijaki in študentje, ki opravljajo študentsko delo, obvezno zavarujejo kot zavarovanci po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2.

Po določbi 18. člena ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena in 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine.

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 je, v skladu s 146. členom ZPIZ-2, vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek.

Za zavarovance iz drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2 se plačuje:

─ prispevek zavarovanca po stopnji 15,50 % in

─ prispevek delodajalca po stopnji 8,85 %.

V primeru študentskega dela je zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca (15,5 %) dijak ali študent sam, zavezanec za plačilo prispevka delodajalca (8,85 %) pa je, v skladu s 5. členom novele ZUJF-C, organizacija oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela dijakom in študentom (osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - ZZZPB).

Iz navedenega izhaja, da se prispevki plačajo od vsakega posameznega dohodka za opravljeno študentsko delo, razen, če je:

─ dijak ali študent vključen v zavarovanje kot samozaposlena oseba (15. člen ZPIZ-2) ali družbenik (16. člen ZPIZ-2),

─ dijak ali študent prostovoljno vključen v zavarovanje (25. člen ZPIZ-2), ─ dijak ali študent, ki prejema starševski dodatek in je na tej podlagi obvezno zavarovan.

Zaradi pravilnosti obračuna prispevkov mora dijak ali študent, ki ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2, pooblaščeni organizaciji za posredovanje študentskega dela predložiti izpis obdobij zavarovanja, ki ga pridobi pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

3.2 Prispevek za posebne primere zavarovanja (20. člen ZPIZ-2)

Osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 pri opravljanju tega dela obvezno zavarovane za invalidnost, in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Iz navedene določbe izhaja, da so zavarovanci za posebne primere zavarovanja tudi dijaki in študentje, ki opravljajo študentsko delo, če niso zavarovani po 18. členu ZPIZ-2. Od dohodkov študentov in dijakov za opravljeno študentsko delo se prispevek za posebne primere zavarovanja plačuje v primeru, če so dijaki ali študenti že obvezno zavarovani kot samozaposlene osebe ali družbeniki, prostovoljno vključeni v zavarovanje ali pa prejemajo starševski dodatek in so na tej podlagi vključeni v zavarovanje.

Prispevek za posebne primere zavarovanja se plačuje po stopnji 8,85 %. Stopnja prispevka je določena s četrtim odstavkom 143. člena ZPIZ-2 in 8. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost - ZPSV in je enaka stopnji prispevka delodajalca.

Osnova za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, torej tudi vsak posamezni dohodek za opravljeno študentsko delo.

Kadar je prejemnik dohodka za študentsko delo zavarovanec za posebne primere zavarovanja, mora prispevek po stopnji 8,85 % obračunati in plačati pooblaščena organizacija, ki posredujejo študentsko delo (prvi odstavek 154. člena ZPIZ-2 v povezavi s 5. členom Zakona za uravnoteženje javnih financ - ZUJF-C).

3.3 Zavarovanje tujcev, ki opravljajo študentsko delo

Obveznost zavarovanja tujcev se, po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, presoja glede na splošna pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Tujci, ki so državljani držav članic EU in drugih držav, za katere v skladu z Uredba (ES) št. 883/04 velja zakonodaja druge države, niso zavarovanci po ZPIZ-2, in niso dolžni plačevati prispevkov za socialno varnost, torej izplačevalec dohodka ob izplačilu ne obračuna in ne plača prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od izplačanih dohodkov tem tujcem izplačevalci dohodka ne obračunajo in ne plačajo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pod pogojem, da tujec predloži obrazec A1 Potrdilo o predpisih o socialni varnosti, ki se uporabljajo za imetnika. Vključenost v socialna zavarovanja druge države članice tujci lahko dokazuje tudi z drugimi ustreznimi dokazili oziroma potrdili, ki jih izda pristojen organ oziroma nosilec zavarovanja druge države članice EU in EGP. Seznam je objavljen na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=815&langId=en

Za tujce - državljane tretjih držav, za katere ne veljajo pravila koordinacije sistemov socialne varnosti po Uredbi (ES) 883/04, pa je zavarovanje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2 obvezno. Od izplačanih dohodkov tem tujcem morajo zavezanci obračunati in plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Navedena pravila veljajo tudi v primeru opravljanja študentskega dela.

4.0 PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

4.1 Prispevek za poškodbe pri delu

V skladu s 4. členom novele Zakona za uravnoteženje javnih financ - ZUJF-C so pooblaščene organizacije, ki posredujejo študentsko delo zavezane za plačilo prispevka za poškodbe pri delu za osebe, ki opravljajo študentsko delo (zavarovanci iz 6. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ). Prispevek se plačuje po stopnji 0,53 %. Osnova za plačilo prispevka je vsak posamezen dohodek za opravljeno študentsko delo.

4.2 Prispevek za zdravstveno zavarovanje od dohodkov iz študentskega dela

Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C je za dohodke, izplačane od 1. 2. 2015 dalje, uvedeno plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje po 55.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ, ki se plačuje po stopnji 6,36 %.

Osnova za plačilo prispevka po 55.a členu ZZVZZ je dohodek za opravljeno delo v okviru drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine. V primeru študentskega dela je osnova za obračun in plačilo prispevka (po stopnji 6,36 %) vsak posamezni dohodek iz naslova opravljanja študentskega dela.

Zavezanci za plačilo prispevka so, v skladu s tretjim odstavkom 4. člena novele ZUJF-C, pooblaščene organizacije za posredovanje del.

5.0 OBRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA

Organizacija, ki posreduje začasna in občasna dela za dijake in študente po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C nastopa v vlogi plačnika davka, kot je opredeljen po Zakonu o davčnem postopku – ZDavP-2. To pomeni, da mora v breme dohodka dijaka in študenta - davčnega zavezanca oziroma zavezanca za plačilo prispevkov - izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delojemalca. Za vse ostale dajatve (koncesijsko dajatev, dodatno koncesijsko dajatev ter ostale prispevke za socialno varnost) pa je organizacija zavezanec za plačilo teh dajatev, ki jih je dolžna plačati sama v svoje breme.

Po določbi 57. člena ZDavP-2 izplačevalec dohodka, ki je plačnik davka, izračuna davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja, katerega vsebino in obliko podrobneje ureja Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu - Pravilnik.

Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja plačnik davka izračun akontacije dohodnine in obračun prispevkov za socialno varnost opravi v Obračunu davčnih odtegljajev za dohodke po Zakonu o dohodnini, ki niso dohodki iz delovnega razmerja – REK-2 obrazcu. Za dohodke, ki se vštevajo v davčno osnovo, plačnik davka predloži davčnemu organu REK-2 obrazec prek sistema eDavki, najpozneje na dan izplačila dohodka. Rok za plačilo izračunanih obveznosti je dan izplačila dohodka.

O izplačanem dohodku, obračunu in plačilu akontacije dohodnine ter prispevkov delojemalca mora izplačevalec (plačnik davka) obvestiti tudi prejemnika dohodka (peti odstavek 57. člena in drugi odstavek 284. člena ZDavP-2).

Zaradi spremembe pri obveznih dajatvah iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov sta za izplačila od 1. februarja 2015 dalje na REK-2 obrazcu uvedeni 2 novi vrsti dohodkov, ki se uporabljata za izplačila od 1. 2. 2015 dalje, in sicer:

1518 – Dohodek za študentsko delo – oseba ni zavarovanec po 18. čl. ZPIZ-2,

2518 - Dohodek za študentsko delo – zavarovani po 18. členu ZPIZ-2.

Zaradi spremembe obveznih dajatev je za izplačila od 1. februarja 2015 dalje ukinjena vrsta dohodka 1506 dohodki dijakov in študentov od začasnega in občasnega dela na podlagi napotnice.

6.0 DAVEK NA DODANO VREDNOST

V skladu s 3. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 je predmet DDV opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo.

Na podlagi 36. člena ZDDV-1 pri dobavah blaga ali storitev davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav, če ni s tem zakonom drugače določeno.

V davčno osnovo se vštevajo, če že niso všteti:

a) trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV;

b) postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj ali izvajalec zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve.

V davčno osnovo se ne vštevajo:

a) cenovni popusti za predčasno plačilo;

b) cenovni popusti in rabati, odobreni naročniku in obračunani v trenutku dobave;

c) zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke.

Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij.

Na podlagi zgoraj navedenega davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, obračuna in plača DDV od prispevkov delodajalca (15,74 %), torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo organizacija oziroma koncesionar. Ker pa je organizacija oziroma koncesionar tudi zavezanec za plačilo koncesijske dajatve, se DDV obračuna tudi od zaračunane koncesijske in dodatne koncesijske dajatve delodajalcu.

Od prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za katere je zavezanec zavarovanec sam, torej dijak ali študent, pa se DDV ne obračuna. Navedene prispevke pa mora v breme dohodka dijaka ali študenta izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka, torej organizacija oziroma koncesionar.