Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za finance RS, področje Davki in druge dajatve - Davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO):

1. izdaja, veljavnost od 30. 4. 2016

1.0 Splošno

Zavezanec sam obračuna in plača davek – samoobdavčitev, razen v primerih davčnega odtegljaja. Med davčnim obdobjem zavezanec plačuje akontacije davka, ki ob letnem obračunu zmanjšujejo obveznost za plačilo davka.

V primeru davčnega odtegljaja oziroma plačila davka na viru, davek izračuna, odtegne in plača izplačevalec dohodka. Davčni odtegljaj je primarno naložen določenim vrstam dohodkov z virom v Sloveniji, ki se izplačujejo nerezidentom (npr. davčni odtegljaj od dohodkov, kadar gre za izplačilo dohodka slovenske pravne osebe tuji pravni osebi).

V zakonu (ZDDPO) so določeni dohodki, ki imajo vir v Sloveniji oziroma zunaj nje, kar ji daje pravico, da obdavči nerezidenta za dohodke, ki imajo vir v Sloveniji, z davčnim odtegljajem, rezidentu Slovenije pa omogoči odpravo pravnega dvojnega obdavčevanja dohodkov, ki imajo vir v tujini.

Podatke o poslovanju, ki so podlaga za ugotovitev davčne obveznosti, zagotavlja zavezanec in plačnik davka.

Zavezanci za davek so pravne osebe domačega prava, pravne osebe tujega prava ter družbe oziroma združenja oseb vključno z družbami civilnega prava po tujem pravu, ki nimajo pravne osebnosti in ki niso zavezanci za dohodnino. Republika Slovenija in samoupravne skupnosti niso zavezanci, če z ZDDPO-2 ni določeno drugače.

Zavezanci rezidenti so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so zavezani za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in zunaj nje. Za rezidenta se šteje zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, kakor tudi zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.

Nerezidenti so obdavčeni po teritorialnem načelu, kar pomeni, da so zavezani za davek od dohodkov, ki jih dosegajo v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, in za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in za katere je določena obveznost za davčni odtegljaj. Več je navedenega v podrobnejšem opisu Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji.

Poslovna enota nerezidenta je kraj poslovanja, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki ima pooblastila za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, ter posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali kateri koli drugi neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta.

Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon.
Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi posebnostmi oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih določa ZDDPO-2. Najpomembnejši so navedeni v podrobnejšem opisu Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb (1. izdaja) 

2.0 DAVČNI OBRAČUN

2.1 KAJ JE DAVČNI OBRAČUN IN KDO GA MORA PREDLOŽITI

Zavezanec obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: DDPO) na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)ter po načelu samoobdavčitve in sicer na podlagi davčnega obračuna, ki ga sestavi za davčno obdobje. Davčno obdobje je lahko:

-       enako koledarskemu letu (običajna praksa) ali

-       poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer ne sme presegati obdobja 12 mesecev.

Kadar se zavezanec odloči, da bo davčno obdobje spremenil, mora vsaj 45 dni pred dnem, s katerim se bo začelo novo davčno obdobje, o nameravani spremembi z vlogo obvestiti davčni organ.

Zavezanec, ki začne dejavnost opravljati na novo, o tem, da se bo davčno obdobje razlikovalo od koledarskega leta, davčni organ pisno obvesti v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa.

Postopkovna pravila izračunavanja in plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb, vključno s predlaganjem davčnega obračuna so urejena v III. poglavju petega dela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb predloži davčnemu organu zavezanec.Na podlagi davčnega obračuna zavezanec za davčno obdobje ugotavlja svojo davčno obveznost. Obrazec za obračun DDPO in priloge, ki so sestavni del davčnega obračuna, so določeni s Pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. Davčni obračun vsebuje podatke, ki so podlaga za ugotovitev davka, oziroma podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davka. V pravilniku je določena tudi metodologija za izpolnjevanje obrazca in prilog.

Davčni obračun morajo predložiti naslednje osebe:

-       zavezanec rezident in nerezident od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji,

-       zavezanci, oproščeni davka, če so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ipd.) in

-       zavezanci, ki plačujejo davek po posebni stopnji 0% (investicijski in pokojninski skladi, zavarovalnice, družbe tveganega kapitala).

Zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, v obračunu zajamejo vse svoje prihodke in odhodke, nato pa iz obdavčitve izvzamejo del prihodkov in odhodkov, ki je bil ustvarjen z delom dejavnosti, ki se opravlja na nepridobitni način. Ti zavezanci po postopku samoobdavčitve prevzamejo tudi odgovornost in tveganje glede pravilne razmejitve poslov. Davčni obračun predložijo tudi takrat, če 100 % poslov opravijo na nepridobitni način.

Zavezanci, ki izpolnjujejo določene zakonske pogoje ter plačujejo davek po stopnji 0 %, pa s predlaganjem davčnega obračuna po postopku samoobdavčitve prevzamejo odgovornost in tveganje glede pravilne razmejitve poslov, ki se obdavčujejo po stopnji 0 % od poslov, ki so obdavčeni po splošni davčni stopnji ter glede izpolnjevanja pogojev za uporabo ničelne davčne stopnje.

2.2 VSEBINA DAVČNEGA OBRAČUNA, PREDLAGANJE DAVČNIH OBRAČUNOV IN ROKI ZA PREDLOŽITEV

Davčni obračun zavezanci predložijo na obrazcu Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO). Sestavljen je iz:

-       izkaza poslovnega izida ali drugega poročila, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in izid, ter pojasnil, izdelanih na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali drugega zakona, ki tudi ureja izdelovanje takšnih izkazov, poročil in pojasnil, in računovodskih standardov,

-       bilance stanja ali drugega poročila, ki ustreza bilanci stanja in prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, ter pojasnil, izdelanih na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali drugega zakona, ki tudi ureja izdelovanje takšnih bilanc, poročil in pojasnil, in računovodskih standardov,

-       izkaza gibanja kapitala ali drugega poročila, ki ustreza izkazu gibanja kapitala in prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube, izdelanih na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali drugega zakona, ki tudi ureja izdelovanje takšnih izkazov, poročil in pojasnil, in računovodskih standardov in

-       drugih podatkov, določenih z zakonom, ki ureja davčni postopek in zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

Davčni obračun je popoln, če vsebuje vse navedene obvezne sestavne dele. Sestavni deli davčnega obračuna torej tvorijo celoto.

Če zavezanec del podatkov (izkaze in bilance) predloži AJPES – Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve, lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Davčni organ pridobi manjkajoče sestavne dele davčnega obračuna neposredno od AJPES-a, s čimer sta zavezancem omogočena znižanje stroškov in poenostavitev pri predlaganju davčnega obračuna.

Zavezanec predloži davčni obračun pristojnemu davčnemu organu obvezno v elektronski obliki preko sistemaeDavki in sicer s programom Silvester Pelias, ki  je namenjen vnosu, izpisu in distribuciji podatkov obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.

Splošni rok za predložitev davčnega obračuna je tri mesece po začetku novega koledarskega leta (če je davčno obdobje enako koledarskemu letu, mora zavezanec za DDPO davčni obračun predložiti najpozneje do 31. marca), oziroma v treh mesecih po preteku davčnega obdobja (če se poslovno leto razlikuje od koledarskega leta).

Posebni roki so predpisani, ko se zavezanec odloči za spremembo davčnega obdobja:

-       pri prehodu na davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta, zavezanec predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih po preteku poslovnega leta;

-       pri prehodu na davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, zavezanec predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih po preteku koledarskega leta;

-       pri prehodu iz davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, na drugo davčno obdobje, ki se prav tako razlikuje od koledarskega leta, zavezanec predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih po preteku drugega davčnega obdobja.

Posebnost pri sestavljanju in predlaganju davčnega obračuna pa velja za zavezance, nad katerimi se začne postopek prenehanja, ki se statusno preoblikujejo in ki so v postopku prisilne poravnave. V teh primerih je posebej predpisano kdo, kdaj in kako sestavi davčni obračun. Več si lahko preberete v podrobnejšem opisu Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb (1. izdaja). 

Kadar davčni organ iz uradne evidence ugotovi, da zavezanec ni predložil davčnega obračuna, ga pozove, da v določenem roku po prejemu poziva davčni obračun predloži. Nepredložitev davčnega obračuna je prekršek, ki se kaznuje z globo. Kaznujeta se zavezanec in odgovorna oseba zavezanca.

Zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, davčni organ na njegov predlog lahko dovoli predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka. Za opravičljive razloge štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in so preprečevali predložitev davčnega obračuna v predpisanem roku. Zavezanec mora v predlogu navesti razloge in jih dokazati, če dokazov ne more ali še ne more predložiti, pa to pojasniti. Predlog za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka mora zavezanec vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna. Tako predložen davčni obračun se šteje za pravočasnega.

2.3 PLAČEVANJE DAVKA IN AKONTIRANJE DAVKA PO DAVČNEM OBRAČUNU

2.3.1 Plačevanje davka

Davčna obveznost ni izpolnjena le s predložitvijo davčnega obračuna, temveč šele s plačilom zneska davka po davčnem obračunu v zakonsko predpisanem roku. Davek se plača na podlagi davčnega obračuna od davčne osnove, ki se ugotavlja za davčno obdobje.

ZDDPO-2 določa obveznost medletnega akontiranja davka za DDPO. Na podlagi obračuna se najprej ugotovi razlika med vplačanimi akontacijami v preteklem davčnem obdobju in dejanska davčna obveznost. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, manjši od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, mora zavezanec razliko med plačanimi akontacijami in izračunanim davkom plačati v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, večji od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, davčni organ zavezancu vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.

Kadar ima zavezanec neporavnane davčne obveznosti, ki so že zapadle, davčni organ vrne le razliko med preveč plačanimi akontacijami in v plačilo zapadlimi zneski obveznosti za davek.

2.3.2 Akontiranje davka

Zavezanec med davčnim obdobjem plačuje akontacijo davka. Akontacija se ne plačuje za dohodke, od katerih se plačuje davčni odtegljaj. Akontacija davka je enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje.

Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. V kolikor znesek akontacije presega 400 EUR, se plačuje v mesečnih obrokih, v nasprotnem primeru se plačuje v trimesečnih obrokih.

Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti. Primer: obrok za mesec april dospe v plačilo zadnji dan v mesecu aprilu in mora biti plačan do 10. maja.

S predložitvijo novega davčnega obračuna se spremenijo tudi zneski akontacij za tekoče obdobje, zato se po predložitvi davčnega obračuna spremenijo tudi akontacije, ki so bile do tedaj že plačane na podlagi predhodnega davčnega obračuna (na primer za mesec januar, februar in marec). Zavezanec je dolžan razliko zaradi višjih zneskov akontacij za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije. Če je višina akontacij na podlagi novega davčnega obračuna manjša od zneska že plačanih akontacij davka, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije vrnejo.

Zavezancu, ki šele začenja s poslovanjem, se akontacija ne more določiti na opisan način, saj obračuna še ni predložil. V tem primeru zavezanec sam izračuna akontacijo davka tako, da pripravi izračun na obrazcu davčnega obračuna, in sicer zgolj z izpolnitvijo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, akontacije in obrokov akontacije. Navedene podatke zavezanec predloži davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa. Obrazloženi obračun predloži zavezanec davčnemu organu tudi v primeru, če je v predvidenem davčnem obračunu izračunal izgubo.

V kolikor se nova pravna oseba registrira na točki e-VEM, lahko podatke o predvidenem poslovanju do konca leta navede že ob registraciji, kjer se mu izračuna obrok akontacije, zato mu ni treba teh podatkov posebej sporočati še davčnemu organu.

Zavezanec lahko iz utemeljenih razlogov zahteva medletno spremembo višine akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije. Zahteva je utemeljena, če zavezanec izkaže, da se davčna osnova za tekoče davčno obdobje razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje. Na podlagi te določbe se lahko znesek akontacije spremeni tako, da se čimbolj prilagodi znesku davka, ki ga bo po pričakovanju dolžan plačati zavezanec za tekoče davčno obdobje. Davčni organ o zahtevi odloči v 15 dneh.

Novo ugotovljena višina akontacije se upošteva le pri določitvi preostalih obrokov akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta. V primeru, če je višina akontacije po odločitvi davčnega organa nižja, se preplačila že plačanih obrokov akontacije, ki dospejo v plačilo po 30. dnevu od vložitve zahteve, vrnejo. V praksi se lahko pojavijo izjemni primeri, ko se zavezancu zaradi enkratnih izjemnih dogodkov bistveno poveča davčna osnova in s tem posledično tudi višina akontacije davka, ki jo je zavezanec dolžan plačevati v naslednjem davčnem obdobju. V takih primerih je pomembno, da zavezanec svojo pravico do znižanja akontacije uveljavlja čim prej, že ob predložitvi davčnega obračuna. Obračun lahko predloži pred iztekom skrajnega roka, ter na ta način zniža število obrokov akontacije, ki so plačani v višini po zadnjem obračunu.

Višina akontacije se lahko spremeni tudi na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora, v katerem davčni organ ugotovi, da višina akontacije ni v skladu s pričakovano davčno osnovo tekočega davčnega obdobja. Nova višina akontacije je praktično vedno posledica višje davčne osnove, ki jo je davčni organ ugotovil v davčnem inšpekcijskem nadzoru. V tem primeru davčni organ novo višino akontacij določi z odločbo.

2.4 ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA IZ VIROV IZVEN SLOVENIJE

Za odpravo mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidentov je določena ureditev za uveljavljanje pravice odbitka tujega davka. Rezident lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje ob predložitvi ustreznih dokazil v zvezi z odbitkom odšteje znesek, ki je enak davku, ki ustreza davku po tem zakonu, ki ga je plačal od dohodkov iz virov zunaj Slovenije (tuji davek) na dohodek iz virov zunaj Slovenije, ki je ali je bil vključen v njegovo davčno osnovo v predhodnih davčnih obdobjih.

Naknadno spremembo odbitka, zlasti v primeru vračil ali naknadnih plačil tujega davka, mora zavezanec upoštevati v obdobju, ko je prišlo do spremembe, tako da poveča oziroma zmanjša davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil v skladu z zakonom možen, če bi se upoštevala sprememba.

3.0 davčni odtegljaj - Obdavčitev dohodkov z virom v sloveniji

Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15 % od dohodkov nerezidentov, razen dividend in dohodkov, podobnih dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji. Z davčnim odtegljajem so obdavčeni dohodki, ki imajo vir v Sloveniji in so v ZDDPO-2 taksativno našteti. Navedeni so tudi v podrobnejšem opisu Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb (1. izdaja). 

V primeru izplačevanja dohodkov nerezidentom držav, s katerimi ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko prejemnik dohodka z namenom, da izkoristi ugodnosti po tej pogodbi, plačniku davka predloži izpolnjen zahtevek (obrazci KIDO 1 do 8) za zmanjšanje ali oprostitev davka oziroma vračilo (obrazci KIDO 9 do 12) preveč plačanega davka.

Osnova za davčni odtegljaj od navedenih dohodkov je vsak posamezni dohodek.

Obrazec za obračun davčnega odtegljaja (ODO-1) je določen s Pravilnikom o obrazcu za obračun davčnih odtegljajev od plačil dohodkov rezidentov in nerezidentov in načinu predložitve obrazca davčnemu organu.

Davek se ne odtegne od plačil dohodkov Republiki Sloveniji, samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji in Banki Slovenije ter zavezancu rezidentu in nerezidentu za dohodke, ki jih dosega v poslovni enoti v Sloveniji, če izplačevalcu sporočita svoji davčni številki.

Posebej je urejeno obdavčenje, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU in obdavčenje, ki velja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU (uporaba Direktive Sveta 2011/96/EU in Direktive Sveta 2003/49/ES). Direktivi določata ugodnosti in upravičenja, ki veljajo med matičnimi družbami in odvisnimi družbami ter med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, če so izpolnjeni določeni pogoji.