Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Finančne uprave RS, področje Dohodnina - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja, november 2016:

Če delavec sorazmernega dela preveč izplačanega regresa ne vrne, mora delodajalec od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. O obračunu prispevkov poroča na popravku REK-1 obrazca za izplačilo regresa in hkrati pisno obvesti pristojni davčni organ o razlogu popravka. Na podlagi pisnega obvestila delodajalca davčni organ vzpostavi pravilen datum obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Podrobneje:

Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti davčni in delovno pravni vidik. Pravico delavca do regresa ureja Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1, ki v 131. členu določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Četrti odstavek 131. člena ZDR-1 določa, da če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 1001-643/2013, z dne 24. 7. 2013, ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le, če je zaposlen celotno koledarsko leto. Če ima delavec pravico zgolj do sorazmernega dela letnega dopusta (1/12 za posamezen mesec zaposlitve), ima tudi pravico do regresa zgolj v sorazmernem delu, saj ZDR-1 pravico do regresa veže na pravico do letnega dopusta.

Če je delodajalec delavcu izplačal celotni regres za letni dopust, nato pa je delovno razmerje po volji delavca prenehalo, lahko delodajalec uveljavlja zahtevek po civilnem pravu za vračilo sorazmernega dela regresa v višini, ki predstavlja razliko med izplačilom in pripadajočim sorazmernim delom regresa, glede na obdobje zaposlitve.

Davčni vidik ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2, ki v 37. členu določa, da se regres za letni dopust uvršča med dohodke iz delovnega razmerja. Prispevki za socialno varnost se, v skladu s tretjo alinejo tretjega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, obračunajo in plačajo od zneska regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v RS za predpretekli mesec.

Pri določitvi osnove za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost od izplačanega regresa je treba upoštevati, da ima delavec pravico do regresa za letni dopust sorazmerno glede na pravico do izrabe letnega dopusta. Če delavcu glede na dobo zaposlitve (smiselno enako, kot če ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za krajši delovni čas od polnega) pripada regres za letni dopust v sorazmernem delu, se tudi višina zneska, od katerega se obračunajo prispevki za socialno varnost, upošteva v sorazmernem delu. Navedeno pomeni, da mora delodajalec, ki bi delavcu izplačal regres brez upoštevanja delovnega časa določenega v pogodbi o zaposlitvi ali brez upoštevanja obdobja zaposlitve, od razlike obračunati in plačati prispevke za socialno varnost.

V primeru, ko so dejstva glede pravice do izrabe letnega dopusta znana po izplačilu regresa (primeroma delavec po datumu izplačila regresa preneha delovno razmerje pri tem delodajalcu), mora delodajalec od delavca zahtevati vračilo preveč izplačanega regresa. V zvezi s predlaganjem REK obrazcev v primeru vračila dohodka je na spletnih straneh FURS objavljeno pojasnilo (vprašanje in odgovor 14). Če delodajalec ne zahteva vračila preveč izplačanega regresa ali pa ne vloži zahtevka za vračilo po civilnem pravu, mora delodajalec od zneska, ki presega sorazmerni del 70 % povprečne plače zaposlenih v RS obračunati in plačati prispevke za socialno varnost.

O doplačilu prispevkov delodajalec davčnemu organu poroča na REK-1 obrazcu, in sicer v obliki popravka že predloženega REK-1 obrazca (popravek s povečanjem). Ob predložitvi popravka REK obrazca se v davčnem knjigovodstvu vzpostavi pravilno stanje davčnih obveznosti (doknjižijo se obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost). Popravek REK obrazca ima glede na tehnične rešitve aplikacije eDavki datum zapadlosti enak, kot prvotno predložen REK. V obravnavanem primeru to pomeni, da se obračunajo zamudne obresti od dneva izplačila regresa do dneva plačila prispevkov. Ker delodajalec ni mogel vedeti, da bo delavec kasneje po izplačilu podal odpoved delovnega razmerja, te zamudne obresti za obdobje od izplačila regresa do dneva prenehanja delovnega razmerja ne bremenijo delodajalca, ampak jih davčni organ na podlagi pisne vloge in dokazil delodajalca odpravi.

Avtomatična programska podpora za tovrstne primere, ki so v praksi redki, zaenkrat na FURS ni predvidena, zato mora delodajalec hkrati s popravkom REK obrazca predložiti tudi pisno pojasnilo in zahtevek za odpravo zamudnih obresti.