V najemni pogodbi za nepremičnino, namenjeno izvajanju maloprodajne dejavnosti, je dogovorjeno plačilo v dveh delih, minimalni znesek najemnine na m2 in dodatno v znesku, odvisnem od obsega prometa, ki se izračuna kot odstotek od letnega prometa prodaje v tej nepremičnini. V členu pogodbe, ki vsebuje določbe o stanju nepremičnine in o investicijah najemnika, ki jih le ta sme opraviti, se najemodajalec zaveže najemniku plačati določen znesek, najemnik pa je upravičen ta znesek pobotati z obroki najemnine v nekaj naslednjih letih, pri čemer se prva štiri leta obveznost najemodajalca pobotava s polovico najemnine, izračunane na podlagi doseženega prometa. Znesek minimalne najemnine v tem obdobju mora biti plačan v celoti.
Po preteku enega leta je na podlagi podatkov o poslovanju očitno, da se bo s polovico najemnine, obračunane na podlagi prometa prodaje v prvih štirih letih pobotal le manjši del zneska obljubljenega plačila najemodajalca. Preostali znesek obljubljenega plačila s strani najemodajalca bo pobotan s plačilom najemnine v petem letu najemnega razmerja. Glede na sedanje podatke bo preostali znesek obljubljenega plačila pobotan s celotnim ali skoraj celotnim plačilom tudi minimalne najemnine. Pogodba ne ureja področja reklame, vendar pa najemodajalec v medijih reklamira svoje podjetje in navaja lokacijo v povezavi z imenom najemnika.
Na vprašanje, ali je plačilo najemodajalca najemniku predmet obdavčitve z DDV in kdaj nastopi obveznost obračuna DDV, je podano pojasnilo:
Davčni zavezanec, ki kot najemojemalec v zvezi s sklenitvijo najemne pogodbe prejme znesek denarnih sredstev, kot stimulacijo, ker s svojo prisotnostjo v stavbi pritegne druge bodoče najemnike v isti stavbi, opravi storitev, ki je predmet obdavčitve z DDV in mora od opravljene storitve obračunati DDV. Pri opravljanju storitev dopustitve nekega dejanja nastane obveznost obračuna DDV ob dopustitvi tega dejanja in ne ob plačilu oziroma pobotu medsebojnih terjatev in obveznosti.