Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, se ukvarja z razvojem, gradnjo in prodajo stanovanjskih naselij na ozemlju Slovenije. V teh stanovanjskih naseljih se gradijo tako stanovanja, katerih prodaja se skladno z DDV zakonodajo obdavči po splošni stopnji DDV kot stanovanja, katerih prodaja se obdavči po nižji stopnji DDV. V sklopu stanovanjskih naselij se lahko nahajajo tudi poslovni prostori. V skladu z veljavno zakonodajo in urbanističnimi normativi je treba za stanovanja zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za motorna vozila in kolesa. Pri vseh transakcijah prodaje stanovanj gre za stanovanja, ki se z vidika DDV štejejo za nova. Davčni zavezanec poleg stanovanj prodaja tudi parkirna mesta.
Davčni zavezanec meni, da se, kadar je iz okoliščin primera in razpoložljivih dejstev moč sklepati in dokazati, da določeno parkirno mesto po naravi stvari pripada k določenemu stanovanju, ki je del socialne politike, dobava parkirnega mesta, kadar je predmet DDV, obdavči po nižji davčni stopnji. Pri tem ni pomembno, ali je parkirno mesto prodano hkrati s stanovanjem ali naknadno, tudi nekaj let po izgradnji stanovanja in/ali parkirnega mesta. Za uporabo nižje stopnje DDV mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je kupec parkirnega mesta lastnik stanovanja oziroma hkrati z lastništvom parkirnega mesta pridobi tudi lastništvo nad stanovanjem.
V zvezi z navedenim je podano pojasnilo DURS-a in Ministrstva za finance:
Od dobave prostorov za parkiranje vozil, kot dela garažnih stavb, s svojo identifikacijsko oznako nepremičnine (kot dela garažne stavbe), katerih dobava se opravi na podlagi kupoprodajnega pravnega posla, katerega predmet obenem ni tudi prodaja stanovanja, ki je del socialne politike iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1, se DDV v primerih, ko nastane obveznost obračuna DDV, plačuje po splošni stopnji DDV.

NAKNADNA PRODAJA GARAŽE IN NIŽJA STOPNJA DDV

Pojasnilo DURS, št. 4230-233687/2014-2, 16. 5. 2014

Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, se ukvarja z razvojem, gradnjo in prodajo stanovanjskih naselij na ozemlju Slovenije. V teh stanovanjskih naseljih se gradijo tako stanovanja, katerih prodaja se skladno z DDV zakonodajo obdavči po splošni stopnji DDV kot stanovanja, katerih prodaja se obdavči po nižji stopnji DDV. V sklopu stanovanjskih naselij se lahko nahajajo tudi poslovni prostori. V skladu z veljavno zakonodajo in urbanističnimi normativi je treba za stanovanja zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za motorna vozila in kolesa. Pri vseh transakcijah prodaje stanovanj gre za stanovanja, ki se z vidika DDV štejejo za nova. Davčni zavezanec poleg stanovanj prodaja tudi parkirna mesta.

Davčni zavezanec meni, da se, kadar je iz okoliščin primera in razpoložljivih dejstev moč sklepati in dokazati, da določeno parkirno mesto po naravi stvari pripada k določenemu stanovanju, ki je del socialne politike, dobava parkirnega mesta, kadar je predmet DDV, obdavči po nižji davčni stopnji. Pri tem ni pomembno, ali je parkirno mesto prodano hkrati s stanovanjem ali naknadno, tudi nekaj let po izgradnji stanovanja in/ali parkirnega mesta. Za uporabo nižje stopnje DDV mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je kupec parkirnega mesta lastnik stanovanja oziroma hkrati z lastništvom parkirnega mesta pridobi tudi lastništvo nad stanovanjem.

V zvezi z navedenim posredujemo pojasnilo, pripravljeno skupaj z Ministrstvom za finance:

Od dobave prostorov za parkiranje vozil, kot dela garažnih stavb, s svojo identifikacijsko oznako nepremičnine (kot dela garažne stavbe), katerih dobava se opravi na podlagi kupoprodajnega pravnega posla, katerega predmet obenem ni tudi prodaja stanovanja, ki je del socialne politike iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1, se DDV v primerih, ko nastane obveznost obračuna DDV, plačuje po splošni stopnji DDV.

Če se prostor za parkiranje vozila dobavi hkrati s stanovanjem, ki je del socialne politike, in je dobava tega prostora tesno povezana z dobavo stanovanjskega objekta (ne more biti predmet samostojnega kupoprodajnega posla), se celotna dobava v primerih, ko nastane obveznost obračuna DDV, obdavči po nižji, 9,5-odstotni stopnji DDV, in sicer ne glede na to, ali se nahaja parkirno mesto v istem objektu ali ne.

Nižja stopnja DDV se na podlagi 11. točke Priloge I k Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A in 101/13-ZIPRS1415) uporabi za dobavo stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh.

Kriteriji za opredelitev stanovanjskih objektov, za katere se za namene 11. točke Priloge I k ZDDV-1 uporablja nižja stopnja DDV, so predpisani v 54. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12 in 54/13), po katerem se med navedene objekte uvrščajo stanovanja, če so namenjena za trajno bivanje in katerih uporabna površina v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta, ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju.

Za pripadajoče dele stanovanj ter stanovanjskih stavb za posebne namene se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu. Kot pripadajoči del objektov se ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev.

Natančnejša razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja glede velikosti stanovanja, za katerega se za namene DDV šteje, da je del socialne politike in je na podlagi 11. točke Priloge I k ZDDV-1 upravičeno do uporabe nižje stopnje DDV, je določena z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov.

V skladu s CC-SI deli garažnih stavb, ki imajo svojo identifikacijsko oznako dela stavbe in se uvrščajo v podrazrede: 1242001 – samostoječa garaža, vrstna garaža; 1242002 – garaža v garažni hiši ali 1242003 – pokrito parkirišče, spadajo v oddelek »12 Nestanovanjske stavbe«, medtem, ko deli stanovanjskih stavb (enostanovanjskih, večstanovanjskih in stanovanjskih stavb za posebne namene) spadajo v oddelek »11 Stanovanjske stavbe«.

Iz navedenega izhaja, da prostorov za parkiranje vozil, kot delov garažnih stavb, po CC-SI uvrščenih v enega izmed podrazredov iz prejšnjega odstavka, ki so predmet samostojnega kupoprodajnega posla, ni mogoče obravnavati kot dobavo (dela) stanovanjskega objekta iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1, ki je del socialne politike in od katerega se v skladu z ZDDV-1 lahko uporablja nižja stopnja DDV.

Če se prostor za parkiranje vozila prodaja hkrati s stanovanjem, pa je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je dobava prostora za parkiranje vozila tesno povezana z dobavo stanovanjskega objekta (ne more biti predmet samostojnega kupoprodajnega posla) in na tej podlagi določiti ustrezno stopnjo DDV. Da dobava prostora za parkiranje ne more biti predmet samostojnega kupoprodajnega posla pomeni, da ta prostor ni evidentiran kot samostojen del stavbe oziroma je evidentiran kot prostor, ki pripada stanovanju, torej ni določen kot samostojna nepremičnina s svojim identifikatorjem.

Če je dobava prostora za parkiranje tesno povezana s prodajo stanovanjskega objekta, ki je del socialne politike, obe dobavi pomenita enotno gospodarsko transakcijo. V tem primeru se celotna dobava obdavči po nižji, 9,5-odstotni stopnji DDV, in sicer ne glede na to, ali se prostor za parkiranje vozila nahaja v istem objektu ali ne.