Sodba Upravnega sodišča RS.Predmet spora je upoštevanje davčne oljašave v zvezi z nakupom nepremičnine. Zavezanec (tožeča stranka) je sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino v obliki notarskega zapisa dne 28.12.01 , izročitev nepremičnine pa je bila dogovorjena za 28.2.02. Kupnina se je poravnala v dveh obrokih v letu 2002, vknjižba lastninske pravice pa je dovoljena po plačilu kupnine. Zavezanec v letu 2001 v katerem je upošteval 40 % olajšavo za nakup nepremičnine , ni mogel postati ZK lastnik kot tudi ni prevzel nepremičnine oz. mu ni bila izročena v last in posest, zato tožena stranka (DURS) meni, da ni bil upravičen do olajašave po ZDDPO v tem letu. Lastninska pravica na nepremičnini se dobi z vpisom v zemljiško knjigo. Zavezanec se z mnenjem DURS ne strinja, saj meni, da je s sklenitvijo pogodbe sprejel nepremičnino v last in posest in je z njo smel razpolagati. S tem je izpolnjen pogoj iz SRS. Datum sklenitve pogodbe je tudi datum nastanka poslovnega dogodka. Sodba Upravnega sodišča RS pravi, da je toba delno utemeljena. Navedbe zavezanca v zvezi z nakupom nepremičnine so zakonite in pravilne, vendar morajo biti pri nepremičninah izpolnjeni vsebinski pogoji iz SRS 1 - posest in lastništvo nepremičnine. V letu 2001 niso bili izpolnjeni pogoji za prenos lastninske pravice navedeni v pogodbi (plačilo kupnine), zato ni izpolnjen pogoj po SRS in posledično tudi ne iz ZDDPO, kar pomeni da oljašave za investicije ni bilo moč uveljaviti v letu 2001. Tožba se ugodi v delu, ki zadeva zamudne obresti, ki se naložijo v plačilo od dneva izvršljivosti prvostopenjske odločbe, pa do dneva plačila.