Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno da, davčni zavezanec ni vodil ustreznih knjig in evidenc. Davčni organ je davčnemu zavezancu naredil oceno davčne osnove na podlagi podatkov o številu prodanih proizvodov. Izračunal je razmerje med stroški porabljenih surovin in prihodkov od prodaje proizvodov. Z dobljenim koeficientom je pomnožil znesek stroškov surovin in materiala izkazanih v poslovnih knjigah, ter tako dobil ocenjen podatek o višini prihodkov. Davčni organ zavezancu tudi ni priznal stroškov reprezentance, kateri so nastali v razmerju z zaposlenimi. Zavezanec se je pritožil, vnedar je sodišče odločilo, da tožba ni utemeljena.