Navedeno je nekaj vprašanj s področja štipendiranja:
1. Delodajalec izplačuje dijaku oziroma študentu – štipendistu poleg štipendije, v višini minimalne plače, tudi nadomestilo stroškov prevoza in bivanja. Ali se izplačilo nadomestila obdavči z dohodnino kot drugi dohodek? Da.
2. Podjetje s sedežem v Sloveniji želi štipendirati štipendistko, ki je rezidentka Srbije in v Srbiji tudi študira. Podjetje bi jo štipendiralo, ker posluje s podjetji v Srbiji in bi po končanem izobraževanju srbsko študentko tudi zaposlilo. Ali je prejemek te študentke iz naslova štipendije obdavčen z dohodnino? Če ni, ali potem velja, da se v davčno osnovo ne všteva znesek minimalne plače, povečan za 60 %, ker študira v tujini? Poleg določbe 10. člena ZDoh-2, ki določa, da ima dohodek vir v Sloveniji, če ga je izplačal rezident ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji, je treba tudi v tem primeru upoštevati določbo 106. člena ZDoh-2.
3. Kakšno je merilo za priznavanje odhodkov iz naslova štipendije kot potrebnih, torej kot davčno priznanih stroškov? Ali mora biti smer izobraževanja takšna, za katero lahko delodajalec dokaže, da je povezana z njegovim poslovanjem? Kaj konkretno to pomeni v primeru, če delodajalec štipendira dijaka, ki obiskuje gimnazijo? Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) v prvem odstavku 29. člena določa temeljno načelo priznavanja odhodkov, in sicer se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.