Zavezanec navaja, da sta slovensko podjetje in slovenski strokovnjak sklenila avtorsko pogodbo z namenom, da bo strokovnjak v zameno za plačilo opravil več strokovnih predavanj v Sloveniji. Po navodilih podjetja se mora strokovnjak, da lahko sam opravi strokovna predavanja v Sloveniji, udeležiti določenih strokovnih izobraževanj v tujini, na katerih pridobi potrebna znanja za realizacijo nalog iz avtorske pogodbe. Stroške, povezane z udeležbo na strokovnih izobraževanjih (npr. stroški namestitev, prevoza) neposredno krije slovensko podjetje.
V nadaljevanju pojasnjujemo, da se strošek strokovnega izobraževanja v obliki kotizacije, ki ga podjetje plača za udeležbo strokovnega sodelavca, s katerim ima sklenjeno avtorsko pogodbo, na tem izobraževanju, ne šteje za boniteto, če so izpolnjeni pogoji iz druge točke tretjega odstavka 39. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (51/10-UPB6) in se zato ne všteva v davčno osnovo za dohodnino.
Stroški, ki so povezani z udeležbo na strokovnem izobraževanju kot so stroški namestitve in stroški prevoza, ki jih za strokovnega sodelavca plača podjetje, so obdavčeni z dohodnino skupaj z dohodkom za opravljeno delo. Zavezanec lahko uveljavlja dejanske stroške v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Iz navedenega sledi, da je podjetje dolžno v davčno osnovo od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja strokovnega sodelavca vključiti tudi stroške namestitve in stroške prevoza.