Po 9. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB3) se neobdavčen znesek odpravnine določi v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Kot to tudi izhaja iz pojasnil DURS*, določitev neobdavčenega zneska v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, pomeni določitev zneska v višini odpravnine, ki se skladno s tem členom določi glede na osnovo, ki je povprečna mesečna plača delavca za zadnje tri mesece pred odpovedjo ter v odvisnosti od delavčeve delovne dobe pri delodajalcu (po drugem odstavku 109. člena ZDR). Neobdavčen znesek odpravnine je torej določen na enak način za vse delojemalce – na ravni pravice, ki velja ne glede na panogo dejavnosti delodajalca.
Po 9. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB3) se neobdavčen znesek odpravnine določi v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Kot to tudi izhaja iz pojasnil DURS*, določitev neobdavčenega zneska v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, pomeni določitev zneska v višini odpravnine, ki se skladno s tem členom določi glede na osnovo, ki je povprečna mesečna plača delavca za zadnje tri mesece pred odpovedjo ter v odvisnosti od delavčeve delovne dobe pri delodajalcu (po drugem odstavku 109. člena ZDR). Neobdavčen znesek odpravnine je torej določen na enak način za vse delojemalce – na ravni pravice, ki velja ne glede na panogo dejavnosti delodajalca.