Želite več pojasnil o spodnji temi?
Poglejte sorodne vsebine. Kliknite na stransko navigacijo.
Izberi paket
V tretji točki 95. člena ZDoh-2 je določeno, da se za odsvojitev kapitala ne šteje prenos nepremičnin iz naslova razlastitev po predpisih, ki urejajo to področje. Iz navedene določbe torej izhaja, da v primerih, ko pride do prodaje nepremičnine na podlagi ponudbe razlastitvenega upravičenca, ni mogoče šteti, da je bila nepremičnina prenesena iz naslova razlastitve.
Po določbah 95. člena ZUreP-1 se postopek za razlastitev začne z vložitvijo zahteve razlastitvenega upravičenca. V skladu s 97. členom sme razlastitveni upravičenec vložiti predlog za razlastitev, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe. Po 100. členu izda upravni organ o začetku razlastitvenega postopka odločbo, v kateri ugotovi ali je javna korist izkazana in odloči o uvedbi postopka razlastitve. Na podlagi te odločbe se začetek razlastitvenega postopka zaznamuje v zemljiški knjigi. Dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičnino ali njeno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja.
