Zavezanec navaja, da je potrdilo o vlogi bančni produkt, ki je izdan v materializirani obliki in ga trži večina bank v Sloveniji. Potrdilo o vlogi ima naslednje značilnosti.
- Izdano je na ime.
- Izda se kot tiskana listina na celoten znesek vpisa oziroma v apoenih, kot jih ob vpisu določi vpisnik. Posamezni vpis je možno razdeliti na največ deset apoenov.
- Pravica se prenaša z indosamentom.
- Obresti se praviloma obračunavajo letno na linearen način.
- Obrestne mere za potrdilo o vlogi so praviloma fiksne.
- Izplačilo deponiranih sredstev in obračunanih obresti ob dospelosti potrdila o vlogi banka izvrši na osnovi pisne zahteve za unovčitev potrdila, katero zadnji zakoniti imetnik predloži banki skupaj s potrdilom o vlogi. V primeru, da banka zahteve za unovčitev potrdila ne prejme pravočasno, imetniku obresti od dneva dospelosti dalje ne pripadajo.
- Dospelost potrdil o vlogah je praviloma najmanj eno leto.
- Kupiti jih je mogoče na primarnem in sekundarnem trgu.
V zvezi z navedenim bančnim produktom se zastavlja vprašanje glede davčne obravnave obresti, doseženih na podlagi potrdila o vlogi v skladu z Zakonom o dohodnini, na katerega je odgovorjeno:
Obresti, dosežene ob odsvojitvi ali unovčitvi potrdila o denarnem depozitu, se obdavčujejo kot obresti po III.6.1. poglavju Zakona o dohodnini, pri čemer se davčna osnova določa na podlagi 88. člena (davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi ali odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja) Zakona o dohodnini.

DAVČNA OBRAVNAVA OBRESTI IZ POTRDILA O VLOGI

Pojasnilo DURS, št. 4210-11891/2013, 28. 2. 2014

Zavezanec navaja, da je potrdilo o vlogi bančni produkt, ki je izdan v materializirani obliki in ga trži večina bank v Sloveniji. Potrdilo o vlogi ima naslednje značilnosti.

• Izdano je na ime.
• Izda se kot tiskana listina na celoten znesek vpisa oziroma v apoenih, kot jih ob vpisu določi vpisnik. Posamezni vpis je možno razdeliti na največ deset apoenov.
• Pravica se prenaša z indosamentom.
• Obresti se praviloma obračunavajo letno na linearen način.
• Obrestne mere za potrdilo o vlogi so praviloma fiksne.
• Izplačilo deponiranih sredstev in obračunanih obresti ob dospelosti potrdila o vlogi banka izvrši na osnovi pisne zahteve za unovčitev potrdila, katero zadnji zakoniti imetnik predloži banki skupaj s potrdilom o vlogi. V primeru, da banka zahteve za unovčitev potrdila ne prejme pravočasno, imetniku obresti od dneva dospelosti dalje ne pripadajo.
• Dospelost potrdil o vlogah je praviloma najmanj eno leto.
• Kupiti jih je mogoče na primarnem in sekundarnem trgu.

V zvezi z navedenim bančnim produktom se zastavlja vprašanje glede davčne obravnave obresti, doseženih na podlagi potrdila o vlogi v skladu z Zakonom o dohodnini, na katerega odgovarjamo naslednje.

Obresti, dosežene ob odsvojitvi ali unovčitvi potrdila o denarnem depozitu, se obdavčujejo kot obresti po III.6.1. poglavju Zakona o dohodnini, pri čemer se davčna osnova določa na podlagi 88. člena (davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi ali odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja) Zakona o dohodnini.

Vrednostni papirji, in sicer vseh pojavnih oblik (posamični in serijski, kratkoročni in dolgoročni ipd.), so na splošno urejeni v členih 212 do 238 Obligacijskega zakonika – OZ (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami). Splošna pravila OZ se uporabljajo za vrednostne papirje, ki niso urejeni s specialnimi predpisi oziroma, če so tako urejeni, za tista vprašanja, ki niso posebej urejena s temi predpisi.

Finančni instrumenti so – za namene opredelitve investicijskih storitev in poslov – opredeljeni v 7. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov – ZTFI (Uradni list RS, št. 67/07 s spremembami), in sicer so v drugem odstavku tega člena razdeljeni v 11 skupin. Instrumenti denarnega trga se vštevajo v drugo skupino. Podrobneje so opredeljeni v četrtem odstavku omenjenega člena, in sicer kot vse vrste instrumentov, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, kakršni so zakladne menice, potrdila o denarnem depozitu in komercialni zapisi, razen plačilnih instrumentov. Potrdila o denarnem depozitu v ZTFI niso podrobneje urejena. Po pojasnilu Agencije za trg vrednostnih papirjev po ZTFI potrdila o denarnem depozitu z ročnostjo do 12 mesecev štejejo za instrumente denarnega trga, potrdila z ročnostjo nad 12 mesecev pa za vrednostni papir.

Omeniti je treba, da so se pred uveljavitvijo ZTFI uporabljale določbe Zakona o trgu vrednostnih papirjev – ZTVP-1 (Uradni list RS, št. 56/99 s spremembami), po katerem so se za finančne instrumente šteli vrednostni papirji (delnice, obveznice in drugi serijski vrednostni papirji) in izvedeni finančni instrumenti. Potrdila o denarnem depozitu v ZTVP-1 niso bila posebej urejena.

Po prvem odstavku 81. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13) se za obresti po poglavju III.6.1. zakona štejejo obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti. Iz navedene določbe je razvidno, da se med obresti vštevajo tudi obresti od instrumentov denarnega trga.

Glede obdavčevanja obresti iz zakladnih menic je Ministrstvo za finance že izdalo pojasnilo številka 472-15/2006, z dne 20. 10. 2006 in je objavljeno na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije. Pojasnilo je bilo izdano po prej veljavnem Zakonu o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 54/04 s spremembami). Pri tem je bila vsebina 77. člena ZDoh-1 prenesena v 88. člen ZDoh-2, zato se omenjeno pojasnilo uporablja tudi po ZDoh-2. Po pojasnilu se zakladne menice vštevajo med diskontirane dolžniške vrednostne papirje, davčna osnova od obresti od zakladnih menic pa se ugotavlja v skladu z 88. členom ZDoh-2. Po drugem odstavku 88. člena se za diskontirani dolžniški vrednostni papir šteje tudi brezkuponski dolžniški vrednostni papir. Po četrtem odstavku 88. člena ZDoh-2 se za odkup diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja šteje tudi unovčitev takega vrednostnega papirja.

Upoštevaje prej navedeno, je treba izraz »vrednostni papir« iz 77. člena ZDoh-1 in tudi 88. člena ZDoh-2 razumeti enako, torej splošno kot vsak vrednostni papir, ki je kot tak opredeljen v skladu z določbami OZ. Izraz »diskontirani dolžniški vrednostni papir« tako vključuje tudi instrument denarnega trga, poleg zakladnih menic torej med drugim tudi potrdila o denarnem depozitu, in sicer ne glede na njihovo ročnost.

Glede na navedeno se obresti, dosežene ob odsvojitvi ali unovčitvi potrdila o denarnem depozitu, obdavčujejo kot obresti po 88. členu ZDoh-2 in ne kot obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah po 83. oz. 84. členu ZDoh-2. Navedeno tudi pomeni, da se za tovrstne obresti ne uporablja zmanjšanje davčne osnove v višini 1.000 evrov iz 133. člena ZDoh-2.