Želite več pojasnil o spodnji temi?
Poglejte sorodne vsebine. Kliknite na stransko navigacijo.
Izberi paket
Kriteriji za razvrščanje pridobitne in nepridobitne dejavnosti glede na namen dejavnosti, značilnosti in vrste dohodkov. Podana so sodila za razmejevanje prihodkov na pridobitne in nepridobitne, ključ za izračun sorazmernega deleža med obema dejavnostma, pojasnjeno je, kako se odhodki upoštevajo v davčnem obračunu.
|
PRIDOBITNO
|
NEPRIDOBITNO | |
|---|---|---|
| Namen | Med pridobitno dejavnosti spada dejavnost, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: - dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička; - zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2. |
Nepridobitna dejavnost: - se ne opravlja z namenom prodobitve dobička - opravljajo jo pravne osebe, ko so ustanovljene po statusnih zakonih, ki veljajo za nepridobitne dejavnosti |
| Značilnosti | - dobički se delijo ustanoviteljem - težnja po čimvišjem dobičku / zaslužku - dejavnosti si konkurirajo na trgu - prihodki se pridobivajo na trgu - ni posebnega nadzora nad porabo sredstev |
- poseben nadzor na porabo sredstev (smotrnost in gospodarnost) - pravna oseba se financira iz proračuna - načeloma se ne smejo ustvarjati presežki prihodkov nad odhodki - če nastanejo presežki, se ti ne delijo med ustanovitelje - dejavnosti si ne konkurirajo na trgu |
| Vrste dohodkov |
|
|
| Način izračuna sorazmernega deleža med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo: | ||
| Sodila za razmejevanje | ||
| Kako se odhodki upoštevajo v davčnem obračunu | ||
| Vir — Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur. l. RS št. 109/2007, 68/2009) |
Veljavnost: 2008
| PRIDOBITNO |
NEPRIDOBITNO | |
|---|---|---|
| Namen | Med pridobitno dejavnosti spada dejavnost, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: - dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička; - zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2. |
Nepridobitna dejavnost: - se ne opravlja z namenom prodobitve dobička - opravljajo jo pravne osebe, ko so ustanovljene po statusnih zakonih, ki veljajo za nepridobitne dejavnosti |
| Značilnosti | - dobički se delijo ustanoviteljem - težnja po čimvišjem dobičku / zaslužku - dejavnosti si konkurirajo na trgu - prihodki se pridobivajo na trgu - ni posebnega nadzora nad porabo sredstev |
- poseben nadzor na porabo sredstev (smotrnost in gospodarnost) - pravna oseba se financira iz proračuna - načeloma se ne smejo ustvarjati presežki prihodkov nad odhodki - če nastanejo presežki, se ti ne delijo med ustanovitelje - dejavnosti si ne konkurirajo na trgu |
| Vrste dohodkov | Za dohodke pridobitne dejavnosti se štejejo: – dohodki iz opravljanja javne službe, – namenska javna sredstva, – bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic Evropske unije, pri čemer se dohodki od obresti za vezane vloge ne štejejo za pridobitne do vključno višine 1000 eurov letno, – dividende in drugi dohodki iz naložb, – dohodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spominkov članom in nečlanom, vključno s hrano in pijačo, ki jo proda zavezanec članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar obiščejo zavezanca, – najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam, – dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev, – plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec, – plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec, – dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec. |
Za dohodke nepridobitne dejavnosti se štejejo: – donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe; – članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam; – volila in dediščine; – prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. |
| Način izračuna sorazmernega deleža med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo: | Izračun pridobitnih prihodkov v % = (Prihodki iz pridobitne dejavnosti) * 100 Vsi prihodki Izračun nepridobitnih prihodkov v % = (Prihodki iz nepridobtne dejavnosti) * 100 Vsi prihodki Izračun nepridobitnih odhodkov v % = (Vsi odhodki X Izračunani delež nepridbitnih prihodkov) 100 |
|
| Sodila za razmejevanje | Odhodki lahko delimo na pridobtne ali na nepridobitne: a) po dejanskih evidencah, če zavezanec vodi evidenco dejanskih prihodkov in odhodkovza posamezno dejavnost. Za del skupnih stroškov se uporabijo ključi delitve. b) če zavezanec ne vodi omenjene evidence, se odhodki upoštevajo sorazmerno z uporabo izračunanega sorazmernega deleža, kot je navedeno zgoraj. |
|
| Kako se odhodki upoštevajo v davčnem obračunu | a) po dejanskih stroških / odhodkih, kadar se vodijo ločene evidence. V davčnem obračunu odhodki iz nepridobitne dejavnosti izvzamejo, odhodki od pridobitne dejavnosti pa se obravnavajo po pravilih ZDDPO-2. b) Kadar se za razmejevanje uporablja sorazmerni delež nepridobitnih prihodkov glede na celotne, se tudi pri odhodkih uporabi isti izračunani delež. Pomeni, da moramo pri npr. stroških reprezentance najprej ugotiviti, koliko teh stroškov se nanaša na pridobitno dejavnost, nato pa se le 50% teh prizna v davčnem obračunu kot odhodek. |
|
| Vir — Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur. l. RS št. 109/2007) |
