Dogovorijo se naslednje spremembe:

1. Redna delovna uspešnost

Redna delovna uspešnost se do 30. junija 2020 ne izplačuje. Stranke tega dogovora bodo v letu 2019 proučile določbe ZSPJS in Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki se nanašajo na ureditev redne delovne uspešnosti in v soglasju skušale oblikovati objektivne kriterije, ki bi po eni strani poenostavili postopek nagrajevanja delovne uspešnosti, po drugi strani pa v večji meri dosegli namen, da so iz naslova delovne uspešnosti nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne delovne rezultate.

Vsebina te točke se uredi z zakonom.

2. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela

Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se do 30. junija 2020 izplačuje, kot sledi:

• višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20 % osnovne plače javnega uslužbenca;
• kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30 % osnovne plače javnega uslužbenca;
• javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, se del plače iz tega naslova do 30. junija 2020 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (10 % osnovne plače);
• za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 30. junija 2020 uporabniki proračuna porabijo največ 40 % sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu ZSPJS;
• uporabniki lahko v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu tega dogovora.

Vsebina te točke se uredi z zakonom.

3. Napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev

Ureditev napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv se spremeni tako, da od 1. januarja 2019 dalje javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem izpolnijo pogoje za napredovanje.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka javni uslužbenci in funkcionarji pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.

Vsebina te točke se uredi z zakonom.

4. Poračun pri regresu za letni dopust za leto 2018

Javnim uslužbencem, ki so na dan izplačila regresa za letni dopust za leto 2018 prejemali osnovno plačo, ki ustreza 17. ali nižjemu plačnemu razredu, pripada poračun med 1050 eurov in že prejetim regresom za letni dopust za leto 2018.

5. Jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe

Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev oziroma z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pripada jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe v javnem sektorju v višini, kot je določena za 30 let delovne dobe, in sicer 577,51 eura.

Vsebina te točke se uredi v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev s spremembo aneksov iz Uradnega lista RS, št. 40/12 v delu, ki se nanašajo na pravico do jubilejne nagrade.

6. Odpravnina ob upokojitvi

Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev oziroma z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje.

Vsebina te točke se uredi v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev s spremembo aneksov iz Uradnega lista RS, št. št. 40/12 v delu, ki se nanašajo na pravico do odpravnine ob upokojitvi.

7. Dodatki

Pri dodatku za izpostavljenost pri delu s citostatiki, ki je določen v drugem odstavku 38. člena KPJS, se pogoji za pridobitev pravice do dodatka uskladijo tako, da ustrezajo delitvi dela na tem področju v zavodih, in sicer bo pripadal dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:

• za pripravo ali aplikacijo citostatikov ali za nego 1,04 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1,04 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za sodelovanje pri diagnostičnih rtg postopkih 1,04 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za delo s kontaminiranimi odpadki 0,51 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih.

Pri dodatku za delo z osebami z demenco, ki je določen v četrtem odstavku 11. točke 39. člena KPJS, se črta vstopni pogoj preseganja 23 % delovnega časa javnega uslužbenca za pridobitev pravice do dodatka.

Pri dodatku za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se v drugem odstavku 42. člena KPJS besedilo odstavka spremeni tako, da se določi plačilo dodatka poleg dodatka za šesti in sedmi dan tudi za vsak nadaljnji zaporedni delovni dan.

Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada javnim uslužbencem v višini 15 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, pri čemer se dodatek obračuna za vse opravljene ure, ne le za opravljene ure po prekinitvi.

Javnim uslužbencem od 1. septembra 2019 pripada višje plačilo za delo v manj ugodnem delovnem času, in sicer tako, da dodatek za delo ponoči znaša 40 %, dodatek za delo v nedeljo 90 % in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, 120 %.

Vsebina te točke se uredi v Kolektivni pogodbi za javni sektor, pri čemer se spremembe uporabljajo z dnem uveljavitve, razen sprememb glede dodatka za delo ponoči, dodatka za delo v nedeljo in dodatka na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, ki se uveljavijo 1. septembra 2019.