Dogovorijo se dodatni ukrepi za zmanjšanje obsega sredstev za stroške dela:

1. V letu 2015 javni uslužbenci napredujejo v plačne razrede in nazive, vendar pravico do plače iz naslova napredovanja pridobijo s 1. 12. 2015 Javni uslužbenci, ki v letu 2016 napredujejo v plačne razrede in nazive, pridobijo pravico do plače iz naslova napredovanja s 1. 12. 2016.

Vsebina te točke se uredi z zakonom.

2. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence se od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015 izplačujejo v višini 10 %, od 1. 7. 2015 do 31. 10. 2015 v višini 15 % in od 1. 11. 2015 do 31. 12. 2015 v višini 30 % glede na premijske razrede, veljavne na dan 1. 1. 2013. Od 1. 1. 2016 dalje se uveljavijo višine premij po premijskih razredih kot so veljale pred Dogovorom o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014 (Uradni list RS, št. 46/13), ob upoštevanju uskladitve minimalne premije po veljavni kolektivni pogodbi s 1. 1. 2016;

Vsebina te točke se uredi v KPND.

3. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se v letu 2015 izplačuje, kot sledi:

• višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20 % osnovne plače javnega uslužbenca;
• kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30 % osnovne plače javnega uslužbenca;
• javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova v letu 2015 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10 % osnovne plače);
• za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letu 2015 uporabniki proračuna porabijo največ 40 % sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ta omejitev se ne uporablja v primerih, ko je bila s predhodnimi sporazumi ta višina določena drugače.

Vsebina te točke se uredi z zakonom.

4. Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bomo kot dodaten ukrep proučili možnost za selektivno zmanjšanje delovne obveznosti v dogovoru med delodajalcem in javnim uslužbencem za največ 4 ure tedensko (s 40 ur na 36 ur) za javne uslužbence, ki so zainteresirani za delo v skrajšanem delovnem času. Zmanjšanje delovne obveznosti pomeni delo v polnem delovnem času, pri čemer se pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja uveljavlja enako, kot pri pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas. S sklenitvijo takšne pogodbe o zaposlitvi je zavarovancem zagotovljena polna pokojninska doba. V teh primerih ni možno odrejati nadurnega dela in izplačevati delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, prav tako zaradi zmanjšanja delovne obveznosti ni možno sklepati pogodb o zaposlitvi.