(1) Investitor lahko vloži predlog za omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist v primeru solastnine, če kdo od solastnikov ni dosegljiv ali ponudbe ne sprejme oziroma jo zavrne v 30 dneh od poslane ponudbe. Postopek omejitve lastninske pravice se lahko uvede zoper posameznega ali vse solastnike nepremičnine, četudi je že pridobljena pravica graditi za idealni solastniški delež te nepremičnine.

(2) Če solastnik sprejme ponudbo investitorja za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti in overi svoj podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, s katerim dovoli vpis služnosti v zemljiško knjigo, lahko investitor predlaga, da se pri deležu tega solastnika zaznamuje, da je soglašal z ustanovitvijo služnosti v javno korist (zaznamba ustanovitve služnosti v javno korist). Zaznamba ustanovitve služnosti v javno korist ima za posledico, da zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega stavka učinkuje tudi proti poznejšemu pridobitelju idealnega deleža lastninske pravice, pri katerem je ta zaznamba vpisana.

(3) Služnost v javno korist se vpiše na celotno nepremičnino, potem ko vsi solastniki overijo svoj podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu oziroma je proti solastnikom izdana odločba v postopku omejitve lastninske pravice, v kateri je določena služnost v javno korist.

(4) Zemljiškoknjižno sodišče zaznambo ustanovitve služnosti v javno korist po uradni dolžnosti izbriše, če se vpiše služnost v javno korist na celotni nepremičnini.

(5) Ta člen se smiselno uporablja tudi v primeru skupne lastnine na nepremičnini.