(1) Energetska politika je postavljanje ciljev in določanje ukrepov v skladu z načeli tega zakona, s katerimi se zagotavlja zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, in sicer s spodbujanjem:

1. dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva s pričakovanim gibanjem porabe energije,
2. ukrepov za učinkovito rabo energije,
3. rabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije ter odvečne toplote,
4. okoljske sprejemljivosti pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in rabi vseh vrst energije,
5. načrtne diverzifikacije različnih primarnih virov energije glede njihovega prispevanja k cilju prehoda v podnebno nevtralno družbo, upoštevajoč njihovo ekonomiko,
6. konkurence na trgu z energijo,
7. varstva potrošnikov,
8. prilagajanja odjema iz omrežja in oddaje v omrežje uporabnikov sistema,
9. razvoja povezovanja sektorjev, ki porabljajo in proizvajajo energijo,
10. zagotavljanja zanesljivih, kakovostnih ter okoljsko, podnebno in družbeno sprejemljivih energetskih storitev,
11. zmanjševanja energetske revščine.

(2) Cilji energetske politike morajo biti usklajeni z dolgoročnimi razvojnimi cilji Slovenije ter energetskimi in podnebnimi cilji, ki so določeni v dolgoročni podnebni strategiji in v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN) ter v strateških, operativnih in akcijskih načrtih za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo. Ukrepi morajo zajemati regulativno urejanje oskrbe z energijo, sklepanje in izvajanje mednarodnih pogodb s področja energije ter izvajanje in spodbujanje investicij na področju energije ter druge aktivnosti. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) sprejme strateške, operativne in akcijske načrte za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo.

(3) Izvajanje ukrepov za doseganje ciljev energetske politike je v splošnem gospodarskem interesu države.