(1) Delodajalec lahko delovni čas začasno prerazporedi, če potreba po takšnem organiziranju delovnega časa izhaja iz narave ali organizacije dela, potreb uporabnikov ali podobnih razlogov ter na predlog delavca, ki ga vloži zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja.

(2) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.

(3) Delodajalec lahko začasno prerazporedi delovni čas predvsem v primerih:

• zmanjšanega oziroma povečanega obsega dela, ki ni bilo predvideno z letnim koledarjem;
• pomanjkanja surovin ali energije;
• povečane odsotnosti delavcev z dela;
• večjih okvar delovnih sredstev in ostale opreme;
• v ostalih primerih, ki jih delodajalec ni mogel predvideti, časovno opredeliti ali upoštevati pri pripravi letnega koledarja.