(1) V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec«, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

(2) »Pogodbena stranka« te kolektivne pogodbe je eden ali več podpisnikov na strani delodajalcev ali sindikata.

(3) »Manjši delodajalec« po tej kolektivni pogodbi je delodajalec, ki zaposluje deset oziroma manj delavcev.

(4) »Poslovodne osebe« in »prokuristi« so osebe, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(5) »Splošni akt delodajalca« je interni akt, s katerim delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.

(6) Izraz »organizacijska enota« pomeni sestavni del družbe, ki združuje delovna opravila in delavce pri opravljanju določenega dela delovnega procesa.

(7) »Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest« je splošni akt, ki določa delovna mesta, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma vrsti del in opis del in nalog posameznega delovnega mesta oziroma za vrste del.

(8) »Vrsta del« so dela, ki jih mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, za katera se zahteva enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela, kot jih določa akt o organizaciji in sistemizaciji pri delodajalcu.

(9) »Delovno mesto« je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se izvajajo posamezne naloge.

10. Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
11. Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.
12. »Sindikalni zaupnik« je oseba, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca. Način določitve števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo delovno pravno varstvo, določa kolektivna pogodba v poglavju o delovanju sindikata.
13. »Mediacija« je postopek, v katerem stranki s pomočjo nevtralnih oseb oblikujeta rešitev svojega spornega razmerja.
14. »Arbitraža« je postopek, v katerem od obeh strank imenovan arbiter posameznik ali arbitražni senat odloči o spornem razmerju z arbitražno odločbo, ki ima moč enakovredno sodni odločbi.