(1) Nadurno delo se lahko uvede, če dela ni mogoče opraviti z novimi zaposlitvami, z uvajanjem novih izmen, prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi organizacijskimi ukrepi.

(2) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca preko polnega delovnega časa opravljati nadurno delo v primerih, navedenih v zakonu.

(3) Delodajalec lahko odredi delo preko polnega delovnega časa v primeru:

• izrednih inventurnih popisov,
• okvare delovnih sredstev ali ostale opreme, če je potrebno začeto delo nadaljevati in končati,
• ko je potrebno opraviti delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav,
• nepredvidene zamude materiala ali podatkov za dokončanje dela,
• nepričakovane odsotnosti drugega delavca,
• zaradi zagotovitve zadostnih količin premoga za potrebe energetskih objektov ali
• v drugih utemeljenih primerih, ki so določeni s kolektivno pogodbo pri delodajalcu.

(4) Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela, v primeru iz 6. alineje prejšnjega odstavka pa 5 dni pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

(5) Poleg primerov, določenih v zakonu, lahko nadurno delo odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled.

(6) Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.

(7) Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

(8) V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam.