(1) V času delovnega razmerja delodajalec lahko, poleg primerov določenih v zakonu (začasno zmanjšan obseg dela), odredi delavcu opravljanje druge vrste dela kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, na podlagi pisne odredbe, in sicer v naslednjih primerih:

• delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za zdravje
• če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda
• ob nenadnih okvarah delovnih naprav
• v primeru nenadno povečanega obsega del
• nadomestitev nenadno začasno odsotnega delavca
• če delavec začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto ali posebne zdravstvene zahteve izpolnjuje, vendar z omejitvami,

če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.

(2) Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela, dokler trajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena in sicer največ 65 delovnih dni v koledarskem letu, razen v primeru zadnje alineje prejšnjega odstavka, ko je delavec drugo vrsto dela dolžan opravljati ves čas obstoja razloga.

(3) Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka.

(4) Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena, delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.

(5) Delavcu, ki zaradi izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa ne sme opravljati del, za katera je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se lahko odredi opravljanje druge vrste dela, za katera se zahteva enaka ali nižja stopnja zahtevnosti, dokler taka prepoved traja.

(6) Delavec je dolžan opravljati drugo delo ne glede na raven in smer izobrazbe, če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.