(1) Čas odmora v trajanju 30 minut, oziroma v sorazmerju s časom, prebitim na delu, si varnostno osebje praviloma določi samo, po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa in ga koristi na delovnem mestu znotraj delovnega časa, glede na ocenjene varnostne razmere in načrt varovanja.

(2) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva poln delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od enega leta.

(3) Časovna omejitev dnevne delovne obveznosti nočnega delavca se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.