(1) Delovni čas lahko delodajalec začasno prerazporedi iz razlogov, ki so določeni z zakonom za uvedbo nadurnega dela, * v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah, to je: v primeru potresa, požara, poplave oziroma druge nesreče, ki zadene poslovne prostore delodajalca ali se taka nesreča neposredno pričakuje, * v izjemnih okoliščinah, ko je taka prerazporeditev nujna zaradi prekinitve dobave energetskih virov, okvare na strojnih napravah, ovire pri dobavi materiala, ovire v prometu, rekonstrukciji ali remontu, kar ima lahko za posledico zmanjšanje ali povečanje obsega dela ali prekinitve dela, * izjemoma povečanega obsega dela (večja naročila kupcev, povečane dobave blaga dobaviteljev in podobno) ali nepredvidenega zmanjšanja dela, * sezonske narave dela, * zaradi začasnega pomanjkanja surovin (kot npr.: reprodukcijskih materialov, sestavnih delov) in energije (kot npr.: elektrika, para, plin), * zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti delavcev z dela, * zaradi neugodnih vremenskih pogojev, * zaradi drugih razlogov iz naslova narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov.

(2) V primerih, ko to narekujejo objektivni, tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela ali potreb uporabnikov, se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.

(3) V primeru, da ima delavec ob koncu dogovorjenega referenčnega obdobja presežek ur zaradi začasne neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se presežene ure izplačajo delavcu ob izplačilu prve plače po zaključku referenčnega obdobja v višini urne postavke povečane za dodatek za nadurno delo.