Kriteriji za določanje novinarjev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se določijo po vrstnem redu iz tega člena.

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi delovnega mesta imajo novinarji, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.

1. V primeru enake delovne uspešnosti se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti obdrži delovno mesto novinar, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
2. Dragi kriterij so delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
3. Tretji kriterij je delovna doba pri delodajalcu. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji z daljšo delovno dobo pri delodajalcu (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
4. Četrti kriterij je skupna delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe, delovnih izkušenj in delovne dobe pri delodajalcu. Prednost imajo novinarji z daljšo skupno delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi pri delodajalcu).
5. Peti kriterij je zdravstveno stanje (v poštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah, delovni dobi pri delodajalcu in skupni delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji, ki so zboleli za poklicno boleznijo, tisti, ki so pretrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu, oziroma tisti s slabšim zdravstvenim stanjem.
6. Šesti kriterij je socialni položaj. Upošteva se, če imajo novinarji iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo pri delodajalcu, skupno delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji s slabšim socialnim položajem. Pri ugotavljanju socialnega položaja se upoštevajo predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot stranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.