Kdor ukaže ali stori vojna hudodelstva, zlasti če so storjena kot sestavni del načrta ali politike ali kot del obsežnega izvrševanja takih hudodelstev, ki so:

1. hude kršitve ženevskih konvencij z dne 12. avgusta 1949 (Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile, (Uradni list RS, št. 14/1992)) in sicer katero koli navedeno dejanje zoper osebe ali premoženje, ki jih varujejo ustrezne ženevske konvencije:

• naklepno pobijanje;
• mučenje ali nečloveško ravnanje, tudi biološki poskusi;
• naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb ali okvar zdravja;
• obsežno uničevanje ali prilaščanje premoženja, ki ga vojaške potrebe ne opravičujejo in je izvedeno protipravno in samovoljno;
• prisiljenje vojnega ujetnika ali druge zaščitene osebe, da služi v sovražnikovih oboroženih silah;
• naklepen odvzem pravice vojnemu ujetniku ali drugi zaščiteni osebi do poštenega in pravilnega sojenja;
• protipravna deportacija ali protipravno pridržanje;
• jemanje talcev;

2. druge kršitve zakonov in običajev, ki se uporabljajo v mednarodnih oboroženih spopadih po veljavnem mednarodnem pravu, in sicer katero koli navedeno dejanje:

• naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali na posamezne civilne osebe, ki neposredno ne sodelujejo pri sovražnostih;
• naklepni napadi na civilne objekte, to je na objekte, ki niso vojaški cilji;
• naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, enote ali vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, dokler so po mednarodnem pravu oboroženih spopadov upravičeni do enakega varstva kot civilne osebe ali civilni objekti;
• naklepna sprožitev napada z vednostjo, da bo tak napad povzročil tudi smrt in telesne poškodbe civilnih oseb ali civilnih objektov ali obsežno, dolgoročno in hudo škodo za naravno okolje, ki bi bila čezmerna v primerjavi s skupnimi pričakovanimi, konkretnimi in neposrednimi vojaškimi prednostmi;
• napad ali bombardiranje nebranjenih mest, vasi bivališč ali zgradb, ki niso vojaški cilji, s kakršnimi koli sredstvi;
• umor ali ranitev borca, ki se je vdal na milost ali nemilost, potem ko je odložil orožje ali nima več sredstev za obrambo;
• zloraba bele zastave ali zastave ali vojaških oznak ali uniforme sovražnika ali Združenih narodov, znamenja ali zastave Rdečega križa ali znamenj, ki tem ustrezajo ter drugih razpoznavnih znakov po ženevskih konvencijah ali zaznamovanj kulturnih dobrin po haaški konvenciji (Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada s Pravilnikom za njeno izvajanje (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/56) in Drugi protokol k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list RS, št. 22/2003)), katere posledica je smrt ali huda poškodba osebe;
• neposredna ali posredna premestitev dela civilnega prebivalstva zasedbene sile na zasedeno ozemlje ali deportacija ali preselitev vsega ali dela prebivalstva zasedenega ozemlja na to ozemlja ali zunaj njega;
• naklepni napadi na zgradbe, namenjene veri, izobraževanju, umetnosti, znanosti ali dobrodelni dejavnosti, kulturne ali zgodovinske spomenike, kulturne dobrine s posebnim spoznavnim znamenjem, naravne znamenitosti, bolnišnice in kraje, kjer se zbirajo bolniki in ranjenci, če ti objekti niso vojaški cilji;
• izpostavljanje oseb, ki jih ima nasprotna stran pod svojo oblastjo, telesnemu pohabljanju ali kakršnim koli medicinskim ali znanstvenim poskusom, ki niso upravičeni kot zdravstvena, zobozdravstvena ali bolnišnična oskrba prizadetih oseb, niti niso storjeni v interesu teh oseb in povzročajo smrt ali resno ogrozijo zdravje take osebe ali oseb;
• zahrbten umor ali ranitev posameznikov, ki pripadajo sovražni državi ali vojski;
• protipravno jemanje stvari ubitim in ranjenim na bojišču;
• izjava, da ne bo nikomur prizaneseno;
• uničenje ali zaseg sovražnikovega premoženja, razen če takega uničenja ali zasega neizogibno ne zahtevajo vojne nujnosti;
• izjava, da so pravice in tožbe državljanov sovražne strani na sodišču odpravljene, začasno ustavljene ali nedopustne;
• prisiljevanje državljanov sovražne strani, da sodelujejo pri vojnih operacijah proti svoji lastni državi, tudi če so bili pred začetkom vojne pripadniki njenih oboroženih sil;
• plenjenje mesta ali kraja, tudi če je bilo zavzeto z napadom;
• uporaba strupa ali zastrupljenega orožja;
• uporaba dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh podobnih tekočin, sredstev ali naprav;
• uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo, kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan;
• uporaba takega orožja, izstrelkov ter sredstev in načinov vojskovanja, ki povzročijo odvečne poškodbe ali nepotrebno trpljenje ali že po svoji naravi učinkujejo brez razločevanja in s tem kršijo mednarodno pravo oboroženih spopadov, če so tako orožje, izstrelki in sredstva in načini vojskovanja v celoti prepovedani;
• napadi na osebno dostojanstvo, še posebej poniževalno in zaničevalno ravnanje;
• posiljevanje, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna nosečnost, ki pomeni protipravno pridržanje ženske, ki je zanosila pod prisilo, z namenom vplivati na narodno sestavo katerega koli prebivalstva ali izvajati druge hude kršitve mednarodnega prava, prisilna sterilizacija ali katera koli druga oblika spolnega nasilja, ki je tudi huda kršitev ženevskih konvencij;
• izraba navzočnosti civilne ali kakšne druge zaščitene osebe za odvrnitev vojaških operacij od določenih točk, območij ali vojaški enot;
• uporaba kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom ali njihovo neposredno okolico v podporo vojaškemu delovanju;
• naklepni napadi na zgradbe, material, sanitetne enote in prevoze ter osebje, ki uporablja razpoznavne znake po ženevskih konvencijah;
• naklepno stradanje civilnih oseb kot način vojskovanja, tako da se jim odvzamejo stvari, nujne za njihovo preživetje, vključno z naklepnim preprečevanjem dobav pomoči, kot so predvidene po ženevskih konvencijah;
• nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v državne oborožene sile ali njihovo izrabljanje za dejavno sodelovanje pri sovražnostih;

3. v oboroženem spopadu, ki ni mednaroden, vendar ne pomeni notranjih nemirov in napetosti, kot so neredi, posamična in občasna dejanja nasilja ali druga podobna dejanja, ob hudih kršitvah 3. člena, skupnega štirim ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949, in sicer katero koli od navedenih dejanj, storjenih zoper osebe, ki pri sovražnostih ne sodelujejo dejavno, vključno s pripadniki oboroženih sil, ki so odložili orožje, in tistimi, ki ne morejo sodelovati v boju zaradi bolezni, ran, pridržanja ali drugega vzroka:

• napadi na življenje in telo, še posebej umori vseh vrst, pohabljenje, okrutno ravnanje in mučenje;
• napadi na osebno dostojanstvo, še posebej zaničevalno in poniževalno ravnanje;
• jemanje talcev;
• izrekanje obsodb in izvrševanje smrtnih kazni brez predhodne sodbe pravilno ustanovljenega sodišča, ki zagotavlja vsa pravna jamstva, ki so splošno priznana kot nujna;

4. druge hude kršitve zakonov in običajev, ki se po veljavnem mednarodnem pravu uporabljajo v oboroženih spopadih, ki niso mednarodni, in sicer katero koli navedeno dejanje:

• naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali na posamezne civilne osebe, ki ne sodelujejo neposredno pri sovražnostih;
• naklepni napadi na zgradbe, material, sanitetne enote in prevoze ter osebje, ki uporablja razpoznavne znake po ženevskih konvencijah v skladu z mednarodnim pravom;
• naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, enote ali vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov (Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini (Uradni list RS, št. 24/1992)), dokler so po mednarodnem pravu oboroženih spopadov upravičeni do enakega varstva kot civilne osebe ali civilni objekti;
• naklepni napadi na zgradbe, namenjeni veri, izobraževanju, umetnosti, znanosti ali dobrodelni dejavnosti, kulturne spomenike, bolnišnice in kraje, kjer se zbirajo bolniki in ranjenci, če ti niso vojaški cilji;
• plenjenje mesta ali kraja, tudi če je bilo zavzeto z napadom;
• posiljevanje, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna nosečnost, ki pomeni protipravno pridržanje ženske, ki je zanosila pod prisilo, z namenom vplivati na narodno sestavo katerega koli prebivalstva, prisilna sterilizacija ter katera koli druga oblika spolnega nasilja, ki je tudi huda kršitev 3. člena, skupnega štirim ženevskim konvencijam;
• nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v oborožene sile ali skupine ali njihovo izrabljanje za dejavno sodelovanje pri sovražnostih;
• ukaz o izselitvi civilnega prebivalstva zaradi razlogov, ki so povezani s spopadom, razen če tega ne zahteva varnost vpletenih civilnih oseb ali nujni vojaški razlogi;
• zahrbten umor ali ranitev borca nasprotne strani;
• izjava, da ne bo nikomur prizaneseno;
• izpostavljanje oseb, ki jih ima druga stran v spopadu pod svojo oblastjo, telesnemu pohabljenju ali kakršnim koli medicinskim ali znanstvenim poskusom, ki niso upravičeni kot zdravstvena, zobozdravstvena ali bolnišnična oskrba prizadetih oseb, niti niso storjeni v njihovem interesu in povzročijo smrt ali resno ogrozijo zdravje take osebe ali oseb;
• uničenje ali zaseg nasprotnikovega premoženja, razen če takega uničenja ne zahtevajo nujnosti spopada;
• uporaba strupa ali zastrupljenega orožja;
• uporaba dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh podobnih tekočin, sredstev ali naprav;
• uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo, kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan,

se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.