(1) Če ni v tem zakoniku drugače določeno, kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo:

     1) petdeset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor tridesetih let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje;

     2) trideset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad deset let;

     3) dvajset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad pet let;

     4) deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto;

     5) šest let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen.

(2) Če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni, se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pri kaznivem dejanju spravljanja v suženjsko razmerje in kaznivem dejanju trgovine z ljudmi ter«, beseda »mladino« pa se nadomesti z besedo »otroke pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca.