(Kot del Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008, je upravni odbor spremenil izraze, ki se uporabljajo v MRS 29, zaradi skladnosti z drugimi standardi MSRP, in sicer: (a) "tržna vrednost" se spremeni v "poštena vrednost" ter (b) "izidi poslovanja" in "čisti dobiček" se spremenita v "poslovni izid".)

1 Ta standard se mora uporabljati pri računovodskih izkazih, tudi konsolidiranih računovodskih izkazih, vsakega podjetja, katerega funkcijska valuta je valuta hiperinflacijskega gospodarstva.

2 V hiperinflacijskem gospodarstvu ni koristno poročati o poslovnem izidu in finančnem položaju v domači valuti, ne da bi računovodske izkaze ustrezno preračunali. Denar izgublja kupno moč tako hitro, da bi bilo zavajajoče primerjati zneske iz transakcij in drugih poslovnih dogodkov, ki se zgodijo v različnih trenutkih, celo v istem obračunskem obdobju.

3 Ta standard ne določa brezpogojne stopnje inflacije, ki naj bi pomenila začetek hiperinflacije. Stvar presoje je, kdaj je v skladu s tem standardom treba računovodske izkaze preračunati. Označujejo jo značilnosti gospodarskega okolja v državi, med katere med drugim spadajo tudi:
(a) prebivalstvo daje prednost ohranjanju premoženja v obliki nedenarnih sredstev ali v obliki razmeroma trdne tuje valute. Zneske domače valute takoj vloži, da bi ohranilo kupno moč;
(b) prebivalstvo ne opazuje denarnih postavk v domači valuti, temveč v razmeroma trdni tuji valuti. Tudi cene so pogosto navedene v tuji valuti;
(c) pri prodajah in nakupih na up (na kredit) veljajo cene, ki upoštevajo pričakovano zmanjšanje kupne moči v času kreditiranja, čeprav je to obdobje kratko;
(d) obrestne mere, plače in cene so vezane na indeks rasti cen; ter
(e) nabrana (kumulativna) stopnja inflacije se v treh letih približa 100 % ali to stopnjo celo preseže.

4 Priporočljivo je, da vsa podjetja, ki poročajo v valuti istega hiperinflacijskega gospodarstva, uporabljajo ta standard od istega dne. Kljub temu pa velja ta standard za računovodske izkaze kateregakoli podjetja od začetka poročevalskega obdobja, v katerem ugotovi, da obstaja v državi, v kateri poroča, hiperinflacija.

5 Cene se sčasoma spreminjajo zaradi delovanja različnih posebnih ali splošnih političnih, gospodarskih in družbenih dejavnikov. Posebni dejavniki, kot so spremembe ponudbe in povpraševanja ter tehnološke spremembe, lahko povzročijo pomembno povečanje ali zmanjšanje cen neodvisno drug od drugega. Poleg tega lahko splošni dejavniki povzročijo spremembe splošne ravni cen in tako tudi spremembe splošne kupne moči denarja.

6 Podjetja, ki pripravljajo računovodske izkaze na podlagi obračunavanja po izvirnih vrednostih, pri tem ne upoštevajo sprememb splošne ravni cen ali povečanj posebnih cen pripoznanih sredstev ali obveznosti. Iz tega so izvzeta tista sredstva in obveznosti, ki jih mora podjetje meriti po pošteni vrednosti ali se samo tako odloči. Nepremičnine, naprave in oprema se lahko na primer prevrednotijo na pošteno vrednost, biološka sredstva pa je treba na splošno meriti po pošteni vrednosti. Vendar nekatera podjetja predstavljajo računovodske izkaze, ki temeljijo na načinu dnevnih vrednosti, ki izraža učinke sprememb specifičnih cen sredstev v posesti.

7 V hiperinflacijskem gospodarstvu so računovodski izkazi, naj jih podjetje pripravi na podlagi izvirnih ali dnevnih vrednosti, koristni le takrat, ko so postavke izražene v merski enoti, ki velja na dan izkaza finančnega položaja. Zaradi tega se ta standard uporablja pri računovodskih izkazih podjetij, ki poročajo v valuti hiperinflacijskega gospodarstva. Informacij, ki jih zahteva ta standard, ni dovoljeno predstavljati v obliki dodatka k nepreračunanim računovodskim izkazom. Odsvetujemo tudi ločeno predstavljanje računovodskih izkazov, preden so preračunani glede na stopnjo inflacije.

8 Računovodski izkazi podjetja, katerega funkcijska tuja valuta je valuta hiperinflacijskega gospodarstva in ki uporablja kot podlago izvirne ali dnevne vrednosti, se izrazijo v merski enoti, ki velja ob koncu obdobja poročanja. Ustrezni podatki za prejšnje obdobje, ki jih zahteva MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kot je bil spremenjen leta 2007), in vse druge informacije, ki se nanašajo na prejšnja obdobja, se prav tako izkažejo v merski enoti, ki velja ob koncu obdobja poročanja. Za predstavitev primerljivih vrednosti v različni predstavitveni valuti veljata 42.(b) in 43. člen MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev.

9 Dobiček ali izgubo iz čistega denarnega položaja se mora vključiti v poslovni izid in ju razkriti ločeno.

10 Preračunavanje računovodskih izkazov v skladu s tem standardom zahteva uporabo nekaterih postopkov in lastne presoje. Dosledna uporaba omenjenih postopkov in lastne presoje je pomembnejša kot popolna natančnost tako dobljenih zneskov, ki se vključijo v preračunane računovodske izkaze.

11 Zneske v izkazu finančnega položaja, ki niso izkazani v merski enoti, veljavni na dan izkaza finančnega položaja, je treba preračunati z uporabo splošnega indeksa rasti cen.

12 Denarne postavke se ne preračunajo, ker so že izražene v denarni enoti, ki velja na dan izkaza finančnega položaja. Denarne postavke so denar, ki ga poseduje podjetje, pa tudi zneski, ki jih bo prejelo ali plačalo v denarju.