Če kak drug standard obravnava posebne vrste rezervacij, pogojnih obveznosti ali pogojnih sredstev, uporablja podjetje tisti standard in ne tega. Na primer, nekatere vrste rezervacij obravnavajo standardi o:

1. [izbrisano]
2. davku iz dobička (glejte MRS 12 – Davek iz dobička);
3. pogodb o najemu (glejte MRS 17 – Najemi). Ker pa v MRS 17 ni nobenih posebnih zahtev za obravnavanje poslovnih najemov, ki so postali kočljivi, velja za take primere ta standard;
4. zaslužkih zaposlencev (glej MRS 19 Zaslužki zaposlencev);
5. zavarovalnih pogodbah (glej MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe). Ta standard se uporablja za rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva zavarovatelja, razen tistih, ki izhajajo iz njegovih pogodbenih obvez in pravic iz naslova zavarovalnih pogodb v okviru MSRP 4;
6. pogojnem nadomestilu prevzemnika v poslovni združitvi (glej MSRP 3 – Poslovne združitve); in
7. prihodkih iz pogodb s kupci (glej MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci). Vendar, ker MSRP 15 ne vsebuje nobenih specifičnih zahtev za obravnavo pogodb s kupci, ki so kočljive ali bodo to postale, se v takih primerih uporablja ta standard.