1 Ta standard določa načela za pripoznavanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje najemov. Njegov cilj je zagotoviti, da najemniki in najemodajalci zagotovijo ustrezne informacije na način, ki zvesto predstavlja te transakcije. Te informacije so podlaga za uporabnike računovodskih izkazov, da ocenijo vpliv najemov na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.

2 Podjetje pri uporabi tega standarda upošteva pogoje pogodb ter vsa pomembna dejstva in okoliščine. Podjetje ta standard dosledno uporablja za pogodbe s podobnimi značilnostmi in v podobnih okoliščinah.

3 Podjetje ta standard uporablja za vse najeme, vključno s sredstvi s pravico do uporabe v podnajemu, razen pri:
(a) najemih za iskanje ali izrabljanje rudnin, nafte, zemeljskega plina in podobnih neobnovljivih virov;
(b) najemih bioloških sredstev, ki spadajo v področje uporabe MRS 41 Kmetijstvo, in jih poseduje najemnik;
(c) dogovorih o koncesijah za opravljanje storitev, ki spadajo v področje uporabe Pojasnila OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev;
(d) licencah za intelektualno lastnino, ki jih podeli najemodajalec in ki spadajo v področje uporabe MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci; in
(e) pravicah, ki jih ima najemnik v skladu z licenčno pogodbo v okviru MRS 38 Neopredmetena sredstva za postavke, kot so filmi, videoposnetki, gledališke igre, rokopisi, patenti in avtorske pravice.

4 Najemnik lahko, če želi, ta standard uporabi za najeme neopredmetenih sredstev, ki niso opisana v 3.(e) členu.

5 Najemnik se lahko odloči, da zahtev iz 22.–49.člena ne bo uporabil za:
(a) kratkoročne najeme in
(b) najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti (kot je opisano v B3.–B8. členu).

6 Če se najemnik odloči, da zahtev iz 22.–49. člena ne bo uporabil za kratkoročne najeme ali za najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, najemnine, povezane s temi najemi, pripozna kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi. Najemnik uporabi drugo sistematično podlago, če ta podlaga bolje odraža vzorec najemnikovih koristi.

7 Če najemnik obračuna kratkoročne najeme z uporabo 6. člena, šteje najem za namene tega standarda za nov najem, če:
(a) je bil najem spremenjen; ali
(b) če se je spremenilo trajanje najema (na primer če najemnik izrabi možnost, ki prej ni bila upoštevana pri določitvi trajanja najema).

8 Odločitev za kratkoročne najeme se izvede glede na vrsto sredstva, ki je predmet najema, na katerega se nanaša pravica do uporabe. Vrsta sredstva, ki je predmet najema, je skupina po naravi podobnih sredstev, ki se najemajo, ki se pri poslovanju podjetja podobno uporabljajo. Odločitev za najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se lahko izvede glede na posamezne najeme.

9 Podjetje ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe določenega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. V B9.–B31. členu so določeni napotki za oceno, ali gre pri pogodbi za najemno pogodbo oziroma ali vsebuje najem.

10 Obdobje se lahko opiše kot količina uporabe določenega sredstva (na primer število enot proizvoda, ki bodo proizvedene z določeno opremo).

11 Podjetje ponovno oceni, ali gre pri pogodbi za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem, samo če se spremenijo pogoji pogodbe.

12 Pri pogodbi, ki je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, podjetje obračuna vsako najemno sestavino v pogodbi kot najem ločeno od nenajemnih sestavin pogodbe, razen če podjetje uporabi praktično rešitev iz 15. člena. V B32.–B33. členu so določene smernice za ločevanje sestavin pogodbe.

13 Pri pogodbi, ki vsebuje najemno sestavino ter eno ali več dodatnih najemnih ali nenajemnih sestavin, najemnik razdeli nadomestilo v pogodbi na vsako najemno sestavino na podlagi relativne samostojne cene najemne sestavine in vsote samostojnih cen nenajemnih sestavin.

14 Relativna samostojna cena najemnih in nenajemnih sestavin se določi na podlagi cene, ki bi jo najemodajalec ali podoben dobavitelj ločeno zaračunal podjetju za to ali podobno sestavino. Če ni vedno na voljo samostojna cena, ki bi jo bilo mogoče ugotoviti, najemnik oceni samostojno ceno, pri čemer v največji možni meri uporablja informacije, ki jih je mogoče ugotoviti.

15 Možna praktična rešitev je, da se najemnik odloči, da glede na posamezne vrste sredstev, ki so predmet najema, ne bo ločil nenajemnih sestavin od najemnih, temveč bo vsako najemno sestavino in povezane nenajemne sestavine obračunal kot eno samo najemno sestavino. Najemnik te praktične rešitve ne uporablja za vstavljene izpeljane finančne instrumente, ki izpolnjujejo merila iz 4.3.3. člena MSRP 9 Finančni instrumenti.

16 Če najemnik ni uporabil praktične rešitve iz 15. člena, nenajemne sestavine obračuna z uporabo drugih ustreznih standardov.

17 Pri pogodbah, ki vsebujejo najemno sestavino ter eno ali več dodatnih najemnih ali nenajemnih sestavin, najemodajalec razporedi nadomestilo v pogodbi z uporabo 73.–90. člena MSRP 15.

18 Podjetje določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
(a) obdobji, za katera velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil; in
(b) obdobji, za katera velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.

19 Pri oceni, ali je precej verjetno, da bo najemnik izrabil možnost podaljšanja najema ali da ne bo izrabil možnosti odpovedi najema, podjetje upošteva vsa pomembna dejstva in okoliščine, ki zagotavljajo ekonomsko spodbudo za to, da najemnik ne bi podaljšal najema ali da ne bi izrabil možnosti odpovedi najema, kot je opisano v B37.–B40. členu.

20 Najemnik ponovno oceni, ali je precej gotovo, da bo izrabil možnost podaljšanja ali da ne bo izrabil možnosti odpovedi ob nastopu pomembnega dogodka ali pomembne spremembe okoliščin, ki:
(a) jih najemnik obvladuje in
(b) ki vplivajo na to, ali je precej gotovo, da bo najemnik izrabil možnost, ki prej ni bila upoštevana pri določitvi trajanja najema, ali da ne bo izrabil možnosti, ki je bila prej upoštevana pri njegovi določitvi trajanja najema (kot je opisano v B41. členu).

21 Podjetje spremeni trajanje najema v primeru spremembe obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati. Obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, se na primer spremeni, če:
(a) najemnik izrabi možnost, ki prej ni bila upoštevana pri določitvi trajanja najema s strani podjetja;
(b) najemnik ne izrabi možnosti, ki je bila prej upoštevana pri določitvi trajanja najema s strani podjetja;
(c) pride do dogodka, v katerem je najemnik pogodbeno zavezan, da izrabi možnost, ki prej ni bila zajeta pri določitvi trajanja najema s strani podjetja, ali
(d) pride do dogodka, v katerem je najemniku pogodbeno prepovedano izkoristiti možnost, ki je bila prej zajeta pri določitvi trajanja najema s strani podjetja.

22 Najemnik na datum začetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema.

23 Najemnik na datum začetka najema meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, po nabavni vrednosti.

24 Vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema:
(a) znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, kot je opisana v 26. členu;
(b) plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem;
(c) začetne neposredne stroške, ki so nastali najemniku, in
(d) oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot se zahteva v pogojih najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog. Najemniku nastane obveza za te stroške na datum začetka najema ali kot posledica uporabe sredstva, ki je predmet najema, v določenem obdobju.

25 Najemnik pripozna stroške, opisane v 24.(d) členu, kot del stroškov sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, ko zanj nastane obveza za te stroške. Najemnik uporabi MRS 2 Zaloge za stroške, ki nastanejo v določenem obdobju kot posledica uporabe sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, za proizvodnjo zalog v tem obdobju. Obveze za take stroške, ki so obračunani z uporabo tega standarda ali MRS 2, se pripoznajo in merijo z uporabo MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

26 Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta datum še niso plačane. Najemnine se diskontirajo po obrestni meri, sprejeti pri najemu, če je to obrestno mero mogoče takoj ugotoviti. Če navedene obrestne mere ni mogoče takoj ugotoviti, najemnik uporabi najemnikovo predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.

27 Najemnine, zajete pri merjenju obveznosti iz najema, na datum začetka najema zajemajo naslednja plačila pravice do uporabe sredstva, ki je predmet najema, v obdobju najema, ki niso plačana na začetni datum:
(a) nespremenljive najemnine (tudi po vsebini nespremenljive najemnine, kot so opisane v B42. členu), zmanjšane za terjatve za spodbude za najem;
(b) spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in ki se na začetku merijo z indeksom ali stopnjo, ki velja na datum začetka najema (kot je opisano v 28. členu);
(c) zneski, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost;
(d) izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost (ocena z upoštevanjem dejavnikov, opisanih v B37.–B40. členu) in
(e) plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema odraža, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema.

28 Med spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje iz 27.(b) člena, spadajo na primer plačila, vezana na indeks maloprodajnih cen, plačila, vezana na referenčne obrestne mere (kot je LIBOR) ali plačila, ki se spreminjajo glede na spremembe tržnih najemnin.

29 Po datumu začetka najema najemnik meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, z uporabo modela nabavne vrednosti, razen če uporabi katerega od modelov merjenja iz 34. in 35. člena.

30 Če najemnik uporablja model nabavne vrednosti, sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, meri po nabavni vrednosti:
(a) zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube zaradi oslabitve sredstev in
(b) popravljeni za ponovno merjenje obveznosti iz najema iz 36.(c) člena.

31 Pri amortiziranju sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, najemnik uporabi zahteve za amortizacijo iz MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva ob upoštevanju zahtev iz 32. člena.