(1) To navodilo določa način, postopke in udeležence za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov – rezidentov.

(2) Podlaga temu raziskovanju so podatki o prejemkih in o izdatkih poslovnih subjektov, ki jih zagotavljajo izvajalci plačilnega prometa iz nalogov za plačilo, na katerih je namen plačila šifriran z ustrezno šifro prejemkov in izdatkov za plačila v državi med rezidenti in podatki o prejemkih in o izdatkih poslovnih subjektov iz nalogov za plačila, ki se izvršujejo v SEPA okolju in jih izvajalci plačilnega prometa evidentirajo v skupnem znesku kot »druge prejemke« oziroma kot »druge izdatke«.

(3) Podatke o izdatkih za plačila v tujino – nerezidentom in podatke o prejemkih od nerezidentov za plačila iz tujine zbira Banka Slovenije v skladu z Zakonom o Banki Slovenije in Zakonom o deviznem poslovanju ter jih posreduje AJPES.

(4) Sistem šifriranja plačilnih transakcij med rezidenti je AJPES določila z Navodilom o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene (Uradni list RS, št. 8/09).

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem navodilu, imajo naslednji pomen:

• šifriranje plačilnih transakcij – označevanje namenov plačil s šiframi prejemkov in izdatkov (PI);
• račun – transakcijski račun pri banki, hranilnici in Banki Slovenije, račun pri centralni banki, podračun v sistemu enotnega zakladniškega računa, gotovinski račun proračunskega uporabnika pri banki;
• poslovni subjekt – pravna oseba – rezident, imetnik transakcijskega računa pri banki, hranilnici ali Banki Slovenije, imetnik računa pri centralni banki in imetnik podračuna v sistemu enotnega zakladniškega računa, ki opravlja dejavnost;
• izvajalec plačilnega prometa – banka, hranilnica, podružnica tuje banke in banka države članice Evropske unije, ki za opravljanje storitev plačilnega prometa pridobijo dovoljenje Banke Slovenije ter Banka Slovenije. Nalogo izvajalca plačilnega prometa za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, vključene v sistem enotnega zakladniškega računa, po tem navodilu izvaja organ, pristojen za javna plačila (v nadaljevanju: UJP);
• plačilna transakcija nastane na osnovi plačilne instrukcije in programsko generirane transakcije;
• nalog za plačilo – je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev v dobro drugega transakcijskega računa ali v dobro računa izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila;
• plačilni instrument – je sredstvo, ki ob pogojih, ki so dogovorjeni med izvajalcem plačilnega prometa ter imetnikom, glede oblike in načina uporabe plačilnega instrumenta, imetniku omogoča prenos denarnih sredstev, ter vplačil in izplačil. Pomeni obliko in način posredovanja plačilne instrukcije izvajalcu plačilnega prometa;
• plačilna instrukcija – je navodilo izvajalcu plačilnega prometa za prenos sredstev. Na osnovi plačilnih instrukcij se pri izvajalcih plačilnega prometa oblikujejo ustrezne plačilne transakcije. Namen plačila je šifriran z ustrezno šifro na nalogu za plačilo ali pa se šifra generira programsko na plačilno instrukcijo;
• nalogodajalec – je fizična ali pravna oseba, ki izda izvajalcu plačilnega prometa nalog za plačilo ali nakazilo v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu plačilnega prometa;
• interni plačilni promet – promet med računi, ki jih vodi izvajalec plačilnega prometa, ter med računom izvajalca plačilnega prometa in računi, ki jih izvajalec plačilnega prometa vodi, in poravnava plačila na podlagi plačilne transakcije, ki je lahko tudi programsko generirana (npr. pripis obresti);
• medbančni plačilni promet – poravnava plačila prek sistema Žiro kliringa (ŽK) in sistema bruto poravnave v realnem času na računih bank, hranilnic in Banke Slovenije pri centralni banki;
• evidentiranje prejemkov in izdatkov – zapis podatkov o prejemkih na račune in o izdatkih z računov posameznih poslovnih subjektov, ki so izvajalcem plačilnega prometa podlaga za poročanje AJPES za potrebe statističnega raziskovanja;
• SEPA (Single Euro Payments Area) – enotno območje plačil v eurih znotraj posamezne države EU in med državami EU;
• kreditno plačilo SEPA – je negotovinska transakcija v eurih, ki poteka med strankami s transakcijskimi računi pri bankah na območju SEPA. Kreditno plačilo se izvede z uporabo plačilnega instrumenta, s katerim pravna ali fizična oseba pod enakimi pogoji opravi plačilo v SEPA okolju doma in čez mejo.

(2) Za posamezne izraze, uporabljene v tem navodilu, ki niso posebej opredeljeni, se uporablja vsebina, ki jo določa Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – prečiščeno besedilo, 131/06 – Zban-1, 102/07 in 126/07 – ZFPPIPP).

V navodilu so zaradi zagotovitve celovitosti podatkov za potrebe statističnih raziskovanj upoštevana naslednja izhodišča:

(1) podatki o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov se zagotavljajo s plačilnega prometa na podlagi šifer prejemkov in izdatkov, s katerimi so na plačilnih instrumentih in pri plačilnih instrukcijah izraženi nameni plačil;

(2) podatki o prejemkih na račune in o izdatkih z računov, ki niso označeni s šiframi prejemkov in izdatkov po namenu plačil, se v celoti zajamejo pod šifro prejemka 29 – drugi prejemki in pod šifro izdatka 89 – drugi izdatki;

(3) podatki o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov za plačila, ki se izvršujejo v SEPA okolju se ne označujejo po namenih plačil; njihov promet v dobro se evidentira pod šifro prejemka 29 – drugi prejemki, promet v breme pa pod šifro izdatka 89 – drugi izdatki;

(4) podatke o prejemkih in o izdatkih iz naslova opravljenega večstranskega pobota medsebojnih obveznosti in terjatev prek AJPES zagotovi AJPES;

(5) promet na računih fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov se izkazuje kot promet na računih izvajalcev plačilnega prometa; način evidentiranja je razviden iz Pregleda zbiranja podatkov o prejemkih in o izdatkih glede na račun nalogodajalca ali prejemnika in glede na način izvršitve plačila, ki je Priloga 1 tega navodila;

(6) poročevalci podatkov o prejemkih na račune in o izdatkih z računov so izvajalci plačilnega prometa za račune poslovnih subjektov, ki jih vodijo;

(7) poročevalci pošiljajo podatke neposredno v AJPES;

(8) UJP zagotavlja podatke o prejemkih na račune in o izdatkih z računov za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa.

(1) Osnova za zbiranje podatkov o prejemkih in o izdatkih je plačilni instrument oziroma plačilna instrukcija (tudi programsko generirana plačilna transakcija), na katerih je namen plačila šifriran z ustrezno šifro prejemka in šifro izdatka. Poslovni subjekti so odgovorni za pravilnost navedenih šifer prejemkov in izdatkov.

(2) Prejemki po tem navodilu so povečanja stanja denarnih sredstev na računu.

(3) Izdatki po tem navodilu so zmanjšanja stanja denarnih sredstev na računu.

(1) Namene plačil na plačilnih instrumentih in pri plačilnih instrukcijah za plačila v državi med rezidenti označujejo nalogodajalci s šiframi prejemkov in izdatkov. Nalogodajalci označijo izdatek s svojega računa in prejemek na račun prejemnika z ustrezno šifro izdatka in šifro prejemka iz Pregleda šifer prejemkov in izdatkov iz 11. člena tega navodila. Pri označevanju namenov plačil upoštevajo povezave šifer prejemkov s šiframi izdatkov iz 5. odstavka tega člena.

(2) Če so nalogodajalci fizične osebe in samostojni podjetniki, šifre prejemkov in izdatkov, ki ustrezajo namenom plačil, zagotovijo izvajalci plačilnega prometa.

(3) Namene plačil pri programsko generiranih plačilnih transakcijah označijo s šiframi prejemkov in izdatkov izvajalci plačilnega prometa.

(4) Nalogodajalci ne označujejo namenov plačil na plačilnih instrumentih s posameznimi šiframi prejemkov in izdatkov, kadar se ta plačila izvršujejo v SEPA okolju.

(5) Povezave šifer prejemkov s šiframi izdatkov so:

Tabela

(1) Plačila med poslovnimi subjekti v državi (poslovna dejavnost, dejavnost naložbenja in dejavnost financiranja) se označujejo tako, da se na prvo mesto vpiše črka A, na naslednja štiri mesta pa šifra »vrsta posla« iz šifranta Vrsta posla A.

(2) Medbančna plačila ali monetarna plačila (plačila med bankami in plačila med bankami in Banko Slovenije), poravnava prek sistema bruto poravnave v realnem času se označujejo tako, da se na prvo mesto vpiše črka B (za plačila med bankami) ali črka M (za plačila med bankami in Banko Slovenije), na naslednja štiri mesta pa šifra »vrsta posla« iz šifranta Vrsta posla B ali M. Plačila prek računa Klirinško depotne družbe (za plačila iz naslova poravnav poslov z vrednostnimi papirji) se označujejo tako, da se na prvo mesto vpiše črka F, na naslednja štiri mesta pa šifra »vrsta posla« iz šifranta Vrsta posla F.

(3) Označevanje plačil s šifro »vrste posla« A, B, M ali F ne velja za plačila, ki se izvršujejo v SEPA okolju.

(4) Šifrant Vrste posla A je Priloga 2 tega navodila.

(5) Vsebino šifrantov Vrste posla B, M in F določa in objavlja Banka Slovenije.

(6) Banka Slovenije pred pošiljanjem podatkov v AJPES zagotovi prevedbo vseh šifer »vrsta posla« B, M in F v šifre prejemkov in šifre izdatkov.

(1) Prejemke iz naslova razporejanja javnofinančnih prihodkov na račune prejemnikov sredstev na plačilnih instrumentih oziroma pri plačilnih instrukcijah označujejo z ustreznimi šiframi pristojni organi in druge pravne osebe, ki javnofinančne prihodke razporejajo po predpisih in drugih podlagah.

(2) Pri plačilih na podračune javnofinančnih prihodkov, ki so v Registru transakcijskih računov označeni s črko P, poslovni subjekti vpišejo šifro izdatka in šifro prejemka, ker tako zahteva standard za izpolnjevanje nalogov. UJP tako evidentiranih prejemkov ne sporoča AJPES.