.

(1) Obrtna dejavnost je tista dejavnost, za katero veljajo naslednje značilnosti:

• da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti,
• da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa,
• da je osebni angažma v proizvodnji, izvajanju storitev ali pri vodenju podjetja prevladujoč,
• da se opravlja trajno.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, če:

• jo opravlja gospodarski subjekt, ki ima organizirane posamezne poslovne funkcije kot zaokrožene faze poslovnega procesa (npr. finančna, nabavna, prodajna in proizvodna funkcija);
• se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta;
• če jo opravlja gospodarski subjekt, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike in srednje družbe.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se dejavnosti finančnega posredništva, poslovanja z nepremičninami, svetovanja (pravno, davčno, podjetniško in tehnično svetovanje ter projektiranje), zdravstva, socialnega varstva ter dejavnosti prometa in zvez, razen cestnega tovornega in potniškega prometa, ne štejejo za obrtno dejavnost.

(4) Pri določenih storitvenih dejavnostih se lahko osebam, katerim se opravi storitev zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev.

(5) Storitvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z uredbo iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

(6) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, na svoji spletni strani objavi listo dejavnosti, ki se v skladu s tem členom običajno opravljajo na obrtni način, z obrazložitvijo.