Normativi in standardi ter merila, ki jih določa ta odredba, so podlaga za izračun:

• sredstev za investicije in za materialne stroške ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je država,
• sredstev za plače s prispevki in davki andragoških in drugih strokovnih delavcev – organizatorjev izobraževanja v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih, ki se na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest financirajo iz državnega proračuna;
• stroškov za izvajanje izobraževalnih programov, določenih z letnimi programi izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: javni programi), ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov oziroma dela teh stroškov, kadar za posamezne javne programe ni zagotovljeno financiranje iz javnih sredstev v celoti, in za izobraževalne programe, ki se sofinancirajo najmanj do tretjine iz drugih virov ter
• plač, avtorskih honorarjev in materialnih stroškov pri opravljanju infrastrukturnih dejavnosti.

Za investicije v javne organizacije ustanoviteljica zagotavlja najmanj takšen obseg sredstev, da javna organizacija izpolnjuje minimalne standarde prostorov in opreme, kot jih za posamezne dejavnosti te organizacije določa odredba o strokovni izobrazbi strokovnih delavcev in minimalnih standardih prostorov in opreme v izobraževanju odraslih.

Za neprogramske materialne stroške, stroške investicijskega vzdrževanja in stroške obnove nepremičnin in opreme v javnih organizacijah se priznava iz državnega proračuna 15% delež od sredstev za plače andragoških in drugih strokovnih delavcev – organizatorjev izobraževanja, ki jih organizacija prejema iz državnega proračuna na podlagi sistemizacije v skladu s to odredbo.

Delovna mesta andragoških in drugih strokovnih delavcev – organizatorjev izobraževanja v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih in javnih šolah (v nadaljnjem besedilu: javne organizacije) se sistemizirajo v skladu z obsegom izobraževanja po javnih programih.

Javna organizacija, ki sistemizira in zasede delovna mesta v skladu s prvim odstavkom tega člena, ob pogojih, ki jih določa ta odredba, pridobiva sredstva za plače s prispevki in davki.

Javne organizacije sistemizirajo in zasedejo delovno mesto vodje izobraževanja odraslih, če letno izvedejo najmanj 5000 ur organiziranega izobraževalnega dela za odrasle, pri čemer se realizirane ure po javnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja vrednotijo s faktorjem 1,4, realizirane ure po javnih programih jezikovnega izobraževanja s faktorjem 0,5, realizirane ure po javnih programih splošnega in državljanskega izobraževanja pa s faktorjem 1,8.

Med realizirane ure v javnih programih splošnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka tega člena se ne vštevajo realizirane ure v osnovni šoli za odrasle.

Javne organizacije lahko sistemizirajo tudi delovna mesta andragoških in drugih strokovnih delavcev – organizatorjev izobraževanja, če presegajo normative, določene v prvem odstavku tega člena, vendar se zadnje delovno mesto lahko sistemizira, če so normativi, določeni v prejšnjem odstavku, preseženi najmanj za tretjino.

Javne organizacije, ki ne dosegajo normativov iz prejšnjega člena te odredbe, sistemizirajo delovna mesta v sorazmerno manjšem obsegu, vendar le, če dosegajo vsaj tretjino s to odredbo določenih normativov.

Ne glede na določila 4. in 5. člena te odredbe sistemizirajo in zasedejo delovna mesta javne organizacije, ki delujejo v občinah na narodnostno mešanih območjih in izvajajo javne programe za pripadnike drugih narodnosti.

Delovna mesta sistemizira in zasede tudi javna organizacija, ki deluje na demografsko ogroženem območju ali ki edina v državi izvaja določen javni program.

O odstopanjih iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča s posebnim sklepom pristojno ministrstvo.

Število sistemiziranih delovnih mest in sredstva za njihove plače v skladu s to odredbo ugotavlja pristojno ministrstvo vsako leto in o tem z javno organizacijo sklene pogodbo.

Za izračun normiranih stroškov za izvajanje javnih programov se šteje za polno učno obveznost:

• pri organiziranem izobraževalnem delu učitelja splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov v javnih programih, ki se izvajajo v skupinskih oblikah (pouk, večerna šola, tečaj, seminar) in mentorjev študijskih krožkov v obsegu 18 ur tedensko;
• pri organiziranem izobraževalnem delu učitelja praktičnega pouka, ki se izvaja v skupinskih oblikah (pouk, večerna šola, tečaj, seminar), v obsegu 22 ur tedensko;
• pri organiziranem izobraževalnem delu laboranta in inštruktorja praktičnega pouka, ki se izvaja v skupinskih oblikah (pouk, večerna šola, tečaj, seminar), v obsegu 27 ur tedensko;
• pri mentorskem delu v individualnih oblikah izobraževalnega dela (izobraževanje na daljavo, konsultativne oblike izobraževalnega dela ipd.) v obsegu 15 ur tedensko.

Za izračun normiranih stroškov izvajanja javnih programov se upoštevajo naslednji normativi pri oblikovanju skupin:

• v oddelku v več kot polovico šolskega leta trajajočih javnih programih najmanj petindvajset udeležencev;
• v oddelku v javnih programih, v katerih traja izobraževanje največ polovico šolskega leta, najmanj petnajst udeležencev;
• v skupini, v kateri poteka delo v obliki praktičnega usposabljanja, vaj, dela v skupinah ipd., najmanj dvanajst udeležencev.

Kadar izobraževanje organizacijsko poteka v oddelkih, je v primerih kombiniranih oddelkov najmanjše število udeležencev dvanajst.

Odstopanja od določil 9. in 10. člena te odredbe so mogoča v primerih:

• kadar gre za eksperimentalno izvedbo programa in je to s sklepom o izvedbi poskusa izrecno določeno,
• kadar je drugačen normativ določen s predpisi, ki urejajo varstvo pri delu,
• kadar se oblikujejo oddelki ali skupine odraslih s posebnimi potrebami ali pa so v oddelek ali skupino vključeni najmanj štirje odrasli s posebnimi potrebami,
• kadar se javni program izvaja samo na enem mestu v državi,
• kadar se zaradi osipa v višjih razredih, letnikih ali skupinah zmanjša število udeležencev pod minimalni normativ, pa jim na območju dnevne migracije ni mogoče organizirati zaključka izobraževanja.

Upravičenost odstopanj iz tretje, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka tega člena ugotavlja pristojno ministrstvo.

Izobraževanje oziroma učenje, ki poteka v obliki organiziranega samostojnega izobraževanja, izobraževanja na daljavo in v podobnih oblikah, mora biti organizirano tako, da en mentor sodeluje z najmanj petnajstimi udeleženci tedensko.

Če z odredbo pristojnega ministra ni drugače določeno, ima vsak udeleženec individualne oblike izobraževanja pravico do mentorskega dela v obsegu najmanj 10% ur, ki jih program predvideva za skupinsko izvedbo.