Ta pravilnik določa denarni vir, namen, kategorije, vrste ter višine štipendij, izvajalca razdeljevanja štipendij, razpis in prijavni postopek, potek in merila izbire in pritožbeni postopek ter končne določbe.

Sredstva za knjižnično nadomestilo in za njegovo izvajanje v štipendijski obliki v celoti zagotovi Ministrstvo za kulturo RS (v nadaljevanju: Ministrstvo).

V skladu s Pravilnikom o izvajanju knjižničnega nadomestila Ministrstva pripada štipendijski obliki izvajanja knjižničnega nadomestila 50% vseh sredstev, do katerih so po navedenem pravilniku upravičeni avtorji izvirnih monografskih publikacij.

Za leto 2004 avtorjem izvirnih monografskih publikacij po štipendijski obliki izvajanja knjižničnega nadomestila pripada 48.000.000 SIT. Za leti 2005 in 2006 je za to obliko izvajanja knjižničnega nadomestila, za vsako od navedenih let posebej, predvidenih (okvirni znesek) 48.000.000 SIT.

Ministrstvo za vsako leto posebej izvajalcu zagotovi sredstva v roku, ki ga določa Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila.

Izvajalec bo vsako leto upravičencem razdelil sredstva v skladu s Pravilnikom o izvajanju knjižničnega nadomestila.

Namen razdeljevanja štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila je vzpodbujanje izvirne in vrhunske ustvarjalnosti avtorjev knjižničnega gradiva, ki imajo stalno bivališče v Republiki Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini.

Štipendiranje je razumljeno kot kulturno-politični ukrep v podporo vrhunske izvirne slovenske ustvarjalnosti.

Izvirne monografske publikacije, ki so predmet tega pravilnika, so leposlovna dela in dela, ki obravnavajo leposlovje.

Štipendije so oblika podpore izvirne ustvarjalnosti perspektivnih in uveljavljenih ustvarjalcev.

Upravičenci do štipendij iz tega vira in po tem pravilniku so avtorji izvirnih monografskih publikacij leposlovnih del in del, ki obravnavajo leposlovje.

V kategorijo uveljavljeni ustvarjalci sodijo avtorji z vsaj eno ali več samostojnimi izvirnimi monografskimi publikacijami v knjižnični izposoji.

V kategoriji uveljavljeni ustvarjalec lahko delovno štipendijo dobijo zgolj prijavitelji s statusom samozaposlenega v kulturi, za raziskovalno in izobraževalno štipendijo pa lahko kandidirajo tudi ostali upravičenci.

V kategorijo perspektivni ustvarjalci sodijo avtorji stari do 35 let in avtorji, ki nimajo več kot dve izvirni monografski publikaciji v knjižnični izposoji.

Z delovnimi štipendijami se prednostno podpirajo tisti avtorji, ki nimajo pravice do denarnih prispevkov iz naslova knjižničnega nadomestila oziroma so iz tega naslova deležni le manjših izplačil, a pomembno prispevajo k razvoju slovenske kulture.

Avtorji, ki bodo v istem obdobju prejemali kakšno drugo, sorodno vrsto štipendije (npr. štipendijo ministrstva), v tem obdobju ne bodo imeli pravice tudi do štipendije iz naslova knjižničnega nadomestila.

Članstvo v DSP ter v kakršni koli sorodni asociaciji ali instituciji doma ali v tujini ni odločilno za pridobitev štipendije.

Štipendije je mogoče dobiti v kategoriji:

• uveljavljeni ustvarjalec,
• perspektivni ustvarjalec.

DSP bo upravičencem podeljevalo tri vrste štipendij v kategoriji uveljavljeni ustvarjalec in tri vrste štipendij v kategoriji perspektivni ustvarjalec, in sicer:

• raziskovalne,
• izobraževalne,
• delovne.

V ustvarjalni proces sodijo delovni načrt, zbiranje gradiva, proučevanje zastavljene tematike in pisanje načrtovanega dela.

Raziskovalno štipendijo upravičenec lahko dobi vsako leto.

Izobraževalno štipendijo upravičenec lahko dobi vsaki dve leti.

Delovno štipendijo upravičenec lahko dobi vsaka tri leta.

Raziskovalno štipendijo lahko upravičenec dobi trikrat.

Izobraževalno štipendijo lahko upravičenec dobi dvakrat.

Delovno štipendijo lahko upravičenec dobi enkrat.