Neopredmetena sredstva zajemajo dolgoročno odložene stroške razvijanja, naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (koncesije, patenti, licence, blagovne znamke) in druge pravice.

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so dolgoročno odloženi stroški.

Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 eurov, se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.