Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Pravilnik o napredovanju v plačne razrede na Univerzi na Primorskem
Velja od: Objavljeno:
Objavljeno v: Uradni list RS, št. 31/2009 z dne 20.04.2009
(1) S tem pravilnikom se določata način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje na delovnem mestu v višji plačni razred za javne uslužbence, zaposlene na Univerzi na Primorskem (v nadaljevanju: UP).
(2) Javni uslužbenci zaposleni na UP (v nadaljevanju: javni uslužbenci) po določbah tega pravilnika so rektor, dekan, direktor in glavni tajnik (plačna skupina B), visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci (plačne podskupine D1 in H1) ter strokovno-tehnično osebje (plačne podskupine J1-J3).
(3) Napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede po tem pravilniku ne izključuje hkratnega napredovanja javnega uslužbenca v višji naziv, če javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za izvolitev v višji naziv v skladu z Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev UP.
(4) Javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B, ne napredujejo v višji plačni razred skladno s tem pravilnikom, se pa ocenjujejo.
(5) Javni uslužbenec oziroma zaposleni na UP lahko na delovnem mestu oziroma znotraj istega naziva napredujejo v višji plačni razred vsaka tri leta, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
(1) Odgovorna oseba po tem pravilniku je pristojni organ, ki po pooblastilu rektorja UP nastopa v imenu delodajalca pri urejanju delovnih razmerij zaposlenih na članicah in na rektoratu (tajništvu) UP ter je pooblaščen za podajo predloga za spremembo pogodbe o zaposlitvi.
(2) Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene delovne uspešnosti, ki mu omogočajo napredovanje.
(3) Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(1) Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju.
(2) Delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju, se ocenjuje glede na elemente iz prvega odstavka 17. člena ZSPJS:
- rezultate dela,
- samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
- zanesljivost pri opravljanju dela,
- kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela,
- druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
Za vprašanja, ki jih ta pravilnik ne ureja, se smiselno uporabljajo določbe ZSPJS in kolektivne pogodbe dejavnosti.
(1) Preverjanje izpolnjevanja pogojev se izvede na osnovi ocene elementov delovne uspešnosti v napredovalnem obdobju. Pri oceni se upoštevajo kriteriji po elementih delovne uspešnosti, ki so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju tega pravilnika.
(2) Vsak element delovne uspešnosti se lahko oceni z oceno:
- odlično,
- zelo dobro,
- dobro,
- zadovoljivo,
- nezadovoljivo.
(3) Elementi delovne uspešnosti se ocenjujejo primerjalno glede na pričakovano povprečno opravljeno delo, v okviru posamezne organizacijske enote članice ali tajništva UP, na delovnih mestih, ki so uvrščena v isti tarifni razred.
(1) Pri oceni elementa »rezultati dela« se upoštevajo naslednji kriteriji:
- strokovnost opravljenega dela,
- obseg opravljenega dela,
- pravočasnost opravljenega dela.
(2) Pri oceni elementa »rezultati dela« plačne skupine D se upošteva tudi kriterij – rezultati študentskih anket. Negativno mnenje o pedagoškem delu, pridobljeno v postopku obnovitve oziroma pridobitve pedagoškega naziva na podlagi študentske ankete o pedagoškem delu zaposlenega na delovnih mestih skupine D pomeni, da si zaposleni ne more pridobiti odlične ocene rezultatov dela.
(3) Pri kriteriju strokovnost opravljenega dela se za plačno skupino D in H upošteva kvaliteta znanstveno raziskovalnega dela.
Kriteriji iz elementa »samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela« vključujejo:
- samostojno opravljanje dela,
- natančno opravljanje dela brez strokovne pomoči in brez potrebe po dajanju natančnih navodil ter nadzoru opravljenega dela,
- razvijanje novih uporabnih idej v okviru UP,
- dajanje koristnih pobud in predlogov, ki prispevajo k boljšemu delu na UP ali k njenemu ugledu v javnosti,
- priprava strokovnih gradiv.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 14 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.