Ta pravilnik ureja samo način povračila nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela (v nadaljevanju: nadomestila plač) delodajalcem, ki so do povračila upravičeni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 – ZZVZZ-UPB1) in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03 – prečiščeno besedilo, 35/03, 78/03 in 84/04).

Delodajalci morajo pri obračunu nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja upoštevati določbe predpisov navedenih v prvem odstavku tega člena in določbe tega pravilnika.

Za usklajevanje osnove za nadomestilo plače se uporabljajo določbe Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06).

Izrazi v tem pravilniku pomenijo:

• Zavod – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
• zakon – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
• pravila – Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja;
• nadomestila plač – nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela;
• zahtevek za refundacijo – zahtevek delodajalca za povračilo izplačanih bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela;
• delodajalec – pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
• delavec – fizična oseba v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki je obvezno zdravstveno zavarovana na podlagi 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 15. člena zakona.
• POTRDILO – Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela;
• obračunski dokumenti – skupni izraz za: Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, potrdilo o darovanju krvi, potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi, na katerem se nahajajo podatki o osnovi in urni osnovi za delo v mesecu zadržanosti (limitu), in pravnomočno sodno odločbo;
• dejanski obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela izključno na podlagi dejanske delovne obveznosti;
• fiksni obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti;
• splošni delovni koledar – delovni koledar v primeru, ko je 40-urna tedenska delovna obveznost razporejena od ponedeljka do petka, vsak dan po 8 ur;
• posebni delovni koledar – delovni koledar v primeru, da je tedenska delovna obveznost delavca krajša od 40 ur oziroma če je delovna obveznost razporejena drugače kot v primeru splošnega delovnega koledarja;
• 2. bruto nadomestila plače – bruto nadomestilo (I. bruto) povečano za obračunane in plačane prispevke delodajalca;
• količnik valorizacije – količnik, izračunan na 4 decimalna mesta, iz katerega je razviden porast ali znižanje zadnje povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v koledarskem letu, iz katerega je osnova;

Nadomestila plač izplačujejo delavcem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja njihovi delodajalci:

1. od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik ter zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena zakona:
2. od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, razen v primerih iz 3. in 4. točke tega odstavka;
3. od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni:
4. če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prekinitve dalje.

V primerih, ko se nadomestilo plač izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora o zadržanosti od dela odločati imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali v primeru iz petega odstavka tega člena.

Zavod povrne delodajalcem izplačana nadomestila plač po predložitvi zahtevka za refundacijo, kateremu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjena POTRDILA in druge obračunske dokumente. Hrbtno stran POTRDILA in potrdila delodajalca v primeru darovanja krvi lahko nadomesti računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vključuje vse podatke, zahtevane na hrbtni strani POTRDILA in v potrdilu delodajalca v primeru darovanja krvi, in je potrjena z žigom in podpisom odgovorne osebe pri delodajalcu.

V primeru uveljavljanja refundacije za primere iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora delodajalec na hrbtni strani POTRDILA izpolniti podatke v zadnji rubriki.

V primeru, ko delodajalec zahteva refundacijo nadomestila plače za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, je delodajalec dolžan zahtevku za refundacijo priložiti potrdilo o darovanju krvi in potrdilo delodajalca za primere darovanja krvi na posebnem obrazcu (priloga 2). Potrdilo o darovanju krvi izstavi ustanova, v kateri je delavec daroval kri.

Zavod povrne delodajalcu II. bruto nadomestila plače, razen v primerih, ko je kot ukrep ekonomske politike s posebnim zakonom delodajalec oproščen plačila ali upravičen do povračila prispevkov za socialno varnost.

Delodajalec lahko uveljavi refundacijo nadomestila plače pri Zavodu za čas, ko je delavec po ugotovitvi osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije upravičeno zadržan od dela oziroma ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. V katerih primerih oziroma od kdaj je odločanje v pristojnosti imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, je razvidno iz preglednice v prilogi 1.

Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač:

• če jih ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni;
• če ni izkazano, da je delodajalec plačal delavcu iz lastnih sredstev nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu v primeru začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ali če ne izkaže, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 dni, in je v posameznem primeru prekinitev med in eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni (recidiv);
• če v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni odločal imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, da je zadržanost od dela utemeljena, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali če gre za odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi.

Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela zaradi razlogov zadržanosti, ki jih opredeljujeta zakon in pravila in za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

V primeru, da bi imel zavarovanec v času zadržanosti od dela v breme delodajalca po delovnem koledarju delovne sobote, je potrebno datume delovnih sobot vpisati v predvideno rubriko na hrbtni strani POTRDILA, vendar le ob prehodu nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Za mesec zadržanosti od dela, za katerega delodajalec vlaga zahtevek za refundacijo, mora biti iz hrbtne strani POTRDILA ali iz računalniške specifikacije, ki nadomešča izpis hrbtne strani POTRDILA, razvidna:

• dejanska mesečna delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
• dejanska tedenska delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
• morebitna delovna obveznost ob sobotah, in sicer z navedbo datuma in števila ur,
• število ur delovne obveznosti v ostalih dneh tedna z delovno soboto,
• v primeru fiksnega obračuna nadomestil plač pa tudi povprečna mesečna delovna obveznost v urah.

Kolikor za delavca specifične delovne obveznosti ni možno pregledno in razumljivo vpisati na hrbtni strani POTRDILA, mora biti zahtevku za refundacijo priložen posebni delovni koledar za posameznega delavca, skupino delavcev ali vse delavce pri delodajalcu, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kako je razporejena delovna obveznost delavca v obdobju, za katerega delodajalec uveljavlja refundacijo nadomestila plače. Upošteva se delovna obveznost delavca, po kateri bi se mu tudi sicer obračunala plača, če bi v tem obdobju delal.

Če delodajalec pri obračunu nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uporablja fiksni obračun na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, mora višino nadomestila plače izračunati s pomočjo normiranih ur.

                                          število dejanskih ur
                                        zadržanosti x povprečna
                                            mesečna obveznost
število normiranih ur zadržanosti =    --------------------------
                                       dejanska mesečna obveznost

Število normiranih ur zadržanosti se izračuna na dve decimalni mesti.

Princip normiranih ur se uporabi pri obračunu nadomestil plač za vse razloge zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije osnove. Iz preglednice v prilogi 1 tega pravilnika so razvidne zakonsko določene višine odstotkov od osnove za nadomestilo po posameznih razlogih zadržanosti.